(INTERVJU) Jeffrey Sachs: "Sloveniji ne bi priporočil, da posnema Švico"

V Sloveniji ste poznani in prepoznavni predvsem po ekonomskih nasvetih pri privatizaciji v prvi slovenski vladi Lojzeta Peterleta. Politiki so takrat obljubljali, da bo Slovenija, tudi z vašimi nasveti, postala nova Švica. To se ni zgodilo. Zakaj?
"Slovenijo uvrščam med najbolj uspešne države na svetu glede na življenjski standard, pričakovano življenjsko dobo, nizko raven neenakosti. Pravzaprav nimate nobenega dobrega razloga, da bi se pritoževali. Imate krasno državo, ki je mirna in stabilna, živite pa v blaginji, sploh če se primerjate z letom 1991. Slovenijo imam za veliko zgodbo o uspehu in pomemben del Evrope. Je tudi dober zgled. Seveda pa Slovenci nimate dohodkov na ravni Švice."
Zakaj ne?
"Zato ker Slovenija ni davčna oaza za kapital, ki se skriva, tako kot to počnejo v Švici. Švica je največja davčna oaza na svetu že več kot stoletje, zato je zelo bogata država. Deloma pa tudi zaradi izkoriščanja vrzeli v globalni ureditvi, ki je prišla z globalizacijo. Sloveniji ne bi priporočil, da posnema Švico. Tudi Švici več ne bi priporočal, da nadaljuje svojo pot kot davčna oaza."
Čeprav se politične sile v Sloveniji, ki ste jim svetovali ob osamosvojitvi, spogledujejo z nižjimi ali zelo nizkimi davki kot razvojnim instrumentom.
"Tega ne priporočam. Zaradi globalnega dobrega ne potrebujemo dodatnih davčnih oaz, že zdaj jih imamo preveč. Število davčnih oaz je treba radikalno zmanjšati, še bolje, čim prej jih je treba ukiniti. Družba se giblje v tej smeri, bolj kot pred petimi ali desetimi leti razumemo, da so davčne oaze zloraba oziroma prevara, ker omogočajo pranje denarja in korupcijo, hkrati pa povečujejo neenakost, saj siromašijo davčne vire, iz katerih vlade črpajo denar za dostojno življenje državljanov. Svet se mora premakniti k harmonizaciji davčnih sistemov, stran od davčnih oaz. Ustaviti moramo davčno dirko do dna. Evropa se mora premakniti k stabilnemu poenotenemu davčnemu sistemu. V evropskem kontekstu Slovenija tako ne sme posnemati niti Irske, ki bo v naslednjem desetletju morala zvišati davke, predvsem v interesu EU kot celote. Enako velja za Estonijo in druge države, ki poskušajo narediti razvojni preboj z zelo nizkimi davki. To je protidružbeno, v svetu se tak pristop sooča z vse več nasprotovanja.“
Kaj je potem realna alternativna davčnim oazam? Ste optimist, da bi omenjene države v imenu harmonizacije in skupnih evropskih interesov spet zvišale svoje davke?
"Evropsko blagostanje je v veliki meri odvisno od močnejše EU, kar za sabo potegne harmonizacijo fiskalne politike. To tudi pomeni močnejši Bruselj, ki določa skupne politike za celotno unijo. Slovensko blagostanje je tesno povezano z uspehom EU. Ne pa da s svojimi politikami izstopate v EU, ampak da podpirate močno EU."
A v EU, še bolj pa po svetu so na delu divergentne sile, ki razbijajo svetovno ureditev, na njenih ruševinah pa nastaja bolj nepredvidljiva, pogojena s sebičnimi interesi velesil.
"Evropa najbolje na svetu razume, kaj pomeni nacionalizem. Je destruktiven, neodgovoren, privlačen na kratki rok, pa zelo tragičen na dolgi rok. Seveda nisem proti vsem oblikam nacionalizma, konec koncev ste si Slovenci izborili nacionalno državo, preživeli ste vzpone in padce imperijev, a politika, ki temelji na nacionalizmu, je škodljiva. Politika, ki upošteva jezik, narodno pripadnost, identiteto, zgodovino in kulturo, mora za svoj okvir vzeti širše sodelovanje v svetu. Zato ne občudujem Mattea Salvinija, Viktorja Orbana, Jaroslava Kačinskega ali Donalada Trumpa. Ker državljanom pripovedujejo laži. Tudi brexit je neodgovorna laž, ki je slaba za Evropo, zato še vedno upam, da jo čudež prepreči. Izzivi, ki so pred svetom, bodisi okoljski, družbeni ali ekonomski, so bistveno širši od pogledov in pristopov nacionalistov, ki ponujajo enostavne rešitve ali uporabljajo celo laži."
Osrednja tema letošnjega Strateškega foruma Bled je globalna nestabilnost. Kako veliko grožnjo nestabilnosti pomenijo ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa?
"Gospod Trump je najslabši predsednik v ameriški zgodovini. Vsak dan dlje ko je na oblasti, večjo grožnjo za ameriško družbo in svet pomeni. Trump je po mojem mnenju človek z duševnimi motnjami. Razumeti ga je treba predvsem kot klinični primer, kar je, če prisluhnete psihiatrom in psihologom, ki so ga analizirali. Trump pomeni prvovrstno grožnjo svetu. Destabiliziral je ameriško družbo, kar se kaže s sovraštvom, ki ga je vpeljal v politiko na nacionalni ravni. Na svetovni pa zagovarja razbitje EU, s tem da odločno podpira brexit in nacionaliste vsepovsod. S Kitajsko pa poskuša začeti novo hladno vojno. Njegove poteze niso racionalne, razen mogoče za peščico neokonservativnih ameriških politikov, ki verjamejo, da je šibkost drugih držav izvor moči ZDA. Trump je zastopnik mentalitete igre ničelne vsote na globalni ravni na način, da ZDA napredujejo, ko druge države izgubljajo. To je šokantna neumnost. Naloga ZDA je, da poskrbijo, da Kitajski ne bo šlo slabše. Evropa bi se morala Trumpu odločno upreti in mu jasno povedati, da se z njim in njegovimi pristopi ne strinja. Predvsem pa mu ne sme dopustiti, da razdeli Evropo."
Lahko Trumpovo ekonomsko politiko že imenujemo trumponomika, kakor smo reaganomika imenovali ekonomsko politiko predsednika Ronalda Reagana?
"Trump je klasičen populist, ponazarja ameriško verzijo Huga Chaveza. Na srečo pa populisti v ZDA ne morejo načrtovati na dolgi rok, zato se zatekajo v velike proračunske primanjkljaje. Trump porablja denar, ki ga nima. A v ZDA se nič ne gradi javne infrastrukture kljub številnim naravnim katastrofam."
Če upoštevamo, da Trump uveljavlja taktiko igre ničelne vsote, je to zelo slaba popotnica za spoprijem s klimatskimi spremembami.
"Vseeno vidim razloge za optimizem. Trump je leta 2017 napovedal, da bodo ZDA izstopile iz pariškega podnebnega sporazuma. K temu je poskusil spodbuditi Rusijo, Savdsko Arabijo in podobne države. Pri tem ni bil uspešen. ZDA so pri tem ostale same. To je temelj za optimizem, ZDA niso zlomile globalnega okoljskega konsenza. Drugi temelj za optimizem je dinamika razvoja tehnologije. Na področju razvoja fotovoltaike in izrabe vetrne energije je bil dosežen prelom, kar pomeni, da je zdaj ceneje zgraditi sončno elektrarno s skladiščem kot termoelektrarno. Pri kitajski pobudi En pas, ena cesta pa mora EU z enotnim glasom povedati, da bo šla v partnerstvo s Kitajsko, ampak projekt mora biti trajnostno naravnan. Brez premoga v iniciativi. EU lahko pri tem močno vpliva na Kitajsko."