Elizabeta Planinšič
Slovenski Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je 1. junija letos dobil novega direktorja. To je postal dotedanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Darko Moženič. Četudi si je želel novega mandata na čelu NPU, Darku Majheniču, ki je vodenje elitnega preiskovalnega urada prevzel kot vedejevec 1. avgusta 2013, sredi decembra istega leta pa je tudi uradno postal direktor tega urada, ni uspelo ostati na tem stolčku. A Majhenič ni prenehal le vodenje NPU, ampak je, kot je poročal Siol, zapustil tudi policijske vrste. Novo zaposlitev je našel v Zavarovalnici Sava, kjer te informacije zaradi varovanja osebnih podatkov ne želijo potrditi.
Znanje, ki so si ga pridobili v policiji, jim v gospodarstvu zelo koristi
"Imel sem še ambicije"
Majhenič je tako zadnji v vrsti nekdanjih visokih uslužbencev in kriminalistov, ki so iz policije prešli v gospodarstvo. Na Generalni policijski upravi sicer pravijo, da je nekdanji direktor NPU "v mandatu aktualne generalne direktorice policije edini, ki je bil visoki policijski uslužbenec in bo svojo poklicno pot nadaljeval zunaj policije". Toda poznani so primeri iz preteklosti, ko so nekateri vodilni policisti uniformo zamenjali za delo v gospodarstvu. Stanislav Veniger - prav on je Majheniča postavil na čelo NPU, saj je bil generalni direktor policije med letoma 2012 in 2014, - se je konec leta 2014 upokojil, a v pokoju ni ostal dolgo, saj se je zaposlil v Zavarovalnici Triglav kot svetovalec uprave. Tudi Venigerjev namestnik v generalni policijski upravi Karol Turk po upokojitvi ni ostal doma, novo službo si je našel v Gorenju, kjer je svetovalec predsednika uprave za korporativno varnost.
"Zakon o uravnoteženju javnih financ je veljal takrat, pogoje za upokojitev sem izpolnil že pri 52 letih, upokojil sem se star 54 let. A ker sem še vitalen in imam v življenju ambicije še kaj doseči, sem pograbil priložnost, ki se mi je ponudila, želel sem še delati, vztrajati," pravi Turk. Ponudila se mu je priložnost v Gorenju, povsem naključno, pravi. "Ni šlo za to, da bi uporabil zveze in poznanstva, pridobljena v policiji. Res pa je, da mi znanje, ki sem si ga v policiji pridobil, zelo koristi," pravi Turk. Vedno več podjetij prepoznava pomembnost koncepta korporativne varnosti, zato so jim ljudje s tovrstnim znanjem dragoceni. "Zame je bil to velik izziv, v teoriji veliko vemo o korporativni varnosti, praksa pa je nekaj povsem drugega." Kot pravi Turk, bi po njegovem mnenju moralo biti rotacij med gospodarstvom in javnimi uslužbenci celo več, saj je le tako mogoče spoznati tudi drugo plat medalje.
Iskanje novih izzivov
Pred 16 leti je Marko Pogorevc zapustil policijo in odšel na takratni Mobitel, zdaj Telekom. Ko je odšel iz policijskih vrst, jo je zapuščal z najvišjega položaja, saj je bil od leta 2000 do 2003. generalni direktor policije. "Ko si enkrat generalni direktor policije, vodja kriminalistov ali NPU in se ti zaključi mandat, nekako ne gre, da bi ostal v policiji kot nižji uradnik. Ker torej v tej organizaciji za človeka ni več izzivov, se pač iščejo druge možnosti. In ko sem odhajal jaz, se je področje korporativne varnosti pri nas šele pričelo uveljavljati," razlaga Pogorevc.
Takšni odhodi z vodilnih funkcij v policiji ali pri obveščevalnih službah v gospodarske družbe so v tujini nekaj povsem običajnega, pri nas se je to pričelo šele, ko smo sprejeli tržno gospodarstvo."Vem, da se trdi, da so odhodi v družbe, ki so povezane z državo, in tukaj se cilja predvsem na zveze, pridobljene v policiji, za koga sporni, a razlaga je precej preprosta: večina največjih podjetij, za katere je korporativna varnost postala pomembna, je bila po osamosvojitvi tako ali drugače povezana z državo. Danes je to že drugače," razlaga Pogorevc. In dodaja, da svoje odločitve ni nikoli obžaloval.
Zamenjava službe zaradi več razlogov
Na vprašanje, zakaj policisti uniformo zamenjajo za delo v gospodarstvu, Vesna Drole odgovarja: "Velik dejavnik vplivanja na zaposlovanje policistov v zasebnem sektorju je razlika v odgovornosti dela. Primarna naloga vsakega policista je varovanje življenja in premoženja ljudi. Policisti pri svojem delu dnevno izpostavljajo svoje življenje pri izvajanju policijskih pooblastil in so
tako bistveno bolj ogroženi pri opravljanju nalog v primerjavi z opravljanjem nalog v zasebnem sektorju." Dodaja, da vrh policije predvideva, da so ključni razlogi lahko tudi boljši pogoji dela, in sicer enakomerno razporejen delovni čas v zasebnem sektorju, v večini primerov ni nočnega dela in dela ob vikendih ter praznikih. "V času gospodarske rasti je razlog lahko tudi boljše plačilo za delo, bolj stimulativno nagrajevanje za uspešnost dela in drugi dodatki (božičnica,
višji regres za letni dopust, višje nadomestilo za prehrano in podobno)," še pojasnjujejo pri policiji.
Vodstvo Policije v spremembe zakonodaje
Na Generalni policijski upravi sicer pojasnjujejo, da se lahko policisti, ko zapustijo policijo, "brez omejitev zaposlijo v drugih organizacijah ali dejavnostih. Edina omejitev v veljavni zakonodaji je opredeljena v zakonu o detektivski dejavnosti, ki določa, da morata, preden lahko policist začne opravljati delo zasebnega detektiva, preteči vsaj dve leti od prenehanja opravljanja nalog policista." A dodajajo, da pripravljajo spremembe zakona o organiziranosti in delovanju policije v smislu priporočila organizacije GRECO (skupina držav Sveta Evrope za boj proti korupciji). "Ta priporoča razvoj posebnih mehanizmov za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov, ko policisti zapustijo policijsko organizacijo. Pri tem bomo upoštevali obstoječo zakonsko ureditev v Republiki Sloveniji, ki velja za vse javne uslužbence, in sicer tako v smislu določanja omejitev kot konkurenčne klavzule in kompenzacije zanjo. Zato bomo predlagali, da se priporočilo vnese v zakon ob naslednji noveli zakona o organiziranosti in delu v policiji," v imenu vrha Policije pojasnjuje Vesna Drole, vodja sektorja za odnose z javnostmi pri policiji.
