Pred dnevi smo objavili članek o mamici drugošolca, ki je v javno dostopni Facebook skupini "Kje pa vas čevelj žuli? - Šolstvo" delila izkušnjo njenega sina. Zapisala in s fotografijami podkrepila je, da učiteljica njenega drugošolca (pre)pogosto graja pri njegovi pisavi, mu nalaga dodatne domače naloge, mati pa se boji, da sin izgublja voljo do šolanja. Vnela se je burna debata o tem, ali je slovenski šolski sistem primeren, ali so otroci preobremenjeni. Starši se sprašujejo tudi, kako doseči, da bo šola prijazna do učenca in hkrati tudi do staršev, ki želijo biti vključeni v otrokov razvoj in šolanje.
In kaj pravzaprav pomeni izraz prijazna šola? Zatakne se že pri razlagi, kjer prihaja do razhajanj tudi med strokovnjaki.
Prijazna šola ni popustljiva šola
"Prijazna šola ni popustljiva šola. Za mnoge starše pomeni prijazna šola tisto šolo, ki bi bila po meri njihovega otroka. Žal tako ne gre. Šola je skupnost številnih posameznikov, in če naj takšna skupnost uspeva, potem morajo v njej veljati določena pravila. Ta pravila so včasih v nasprotju ali pa vsaj ne v sozvočju s tistimi, ki jih starši pričakujejo (izvajajo), zato tudi očitki," pa dodaja Jožica Frigelj, učiteljica razrednega pouka in članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo.
Kako gresta skupaj prijazna šola in preobremenjenost?
Starši želijo prijazno šolo, hkrati pa pravijo, da so otroci preobremenjeni. Pojma, ki na prvi pogled skupaj težko funkcionirata. Na Zavodu za šolstvo (ZZS) sicer pojasnjujejo, da obremenjenost učencev z delom za šolo predstavlja večplasten in kompleksen pojav, ki ga ni mogoče enostransko obravnavati, niti ga enostransko reševati. "Na stopnjo obremenjenosti namreč ne vplivata samo trajanje in intenzivnost obremenitve, temveč je odvisna tudi od okoliščin, v katerih posameznik živi in dela, pa tudi od njega samega oziroma od njegovih osebnostnih lastnosti in posebnosti, ki se od učenca do učenca razlikujejo. Zato je za objektivno identificiranje obremenjenosti možno le po poti ugotavljanja trajanja posameznih obremenitev in drugih okoliščin. Pri tem je treba upoštevati, da zaradi velikih razlik med učenci lahko dva učenca doživljata isto obremenitev zelo različno."
Glede obremenitve s časom pouka vsi podatki v zadnjih 15 letih kažejo, da so slovenski učenci med manj obremenjenimi, pravijo na ZZS. "Podobno je s številom predmetov. Slovenski učenci imajo v primerjavi z drugimi večjo diferenciacijo predmetov, znotraj katerih zasledujejo podobne cilje kot slovenski učitelji," pojasnjujejo.
Obremenjenost učencev
V ZASSS navajajo nekaj vidikov, ki so med starši pogosto izpostavljeni v zvezi z obremenjenostjo učencev. "V primerjavi z učenci v drugih državah slovenski učenci na primer niso v šoli nič dlje (nimajo več ur pouka na teden), mogoče celo manj. Vendar zadosti dolgo, da bi lahko (v prvem triletju zagotovo) večino šolskega dela opravili v šoli, pod strokovnim vodstvom. Ob tem pa številni starši zaznavajo, da se veliko šolskega dela seli domov. Ne gre le za domače naloge, ki so potrebne za utrjevanje snovi. Te so na mestu, naj pa bi jih bil otrok sposoben opraviti v razumnem času in samostojno. Domače delo pa velikokrat zahteva soudeležbo staršev (naloge otrok ne zmore sam). Domače delo ni omejeno le na delovni teden, temveč mu je namenjen tudi konec tedna, celo počitnice. Na ta način se odvzema čas družini oziroma odnosu med mamo, očetom in otroki. Posledično potem s strani šole slišimo, da starši doma ne opravijo vzgojne vloge. Dopuščamo možnost, da so učitelji k takemu delegiranju poučevanja 'prisiljeni', ker je snovi preveč, v razredu premalo časa, tudi zaradi ukvarjanja z vzgojno problematiko, je pa zagotovo število opozoril o obsežnem šolskem delu doma tako veliko, da si zasluži pozornost," izpostavlja Meden.
Življenje je zahtevno, zato ni nič narobe, če je tudi šola zahtevna
Pri Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije izpostavljajo, da se starši ne zavzemajo za "zavijanje otrok v vato" ali za odsotnost vsakršnih bremenitev. "Šola je priprava na življenje, življenje je zahtevno, zato ni nič narobe, če je tudi šola zahtevna. Pomembno pa je, da so zahteve primerne otrokovim zmožnostim, času, ki ga ima na voljo, in da ob zahtevah otrok doživlja tudi pozitivna povratna sporočila, ko mu kaj težkega uspe, da ohrani veselje, radovednost in razvija delovne navade," je jasen Meden.
Ravnateljev pogled: Starši morajo zaupati šoli
O izkušnji s prijazno šolo, preobremenjenostjo otrok in boju učiteljev s starši smo se pogovarjali tudi z Aleksandrom Verhovškom, ravnateljem III. osnovne šole v Celju. "Prijazna šola je tudi stroga šola s skrbno izdelanimi pravili vedenja in dela, kjer se ravno zaradi predvidljive in jasne strukture delovanja otroci (in starši) počutijo varno. Varno okolje je ključ do uspeha vsake šole in otroka, saj je brez občutka varnosti večina truda zaman. V tem pogledu pa se v sodobni družbi srečujemo s težavo, saj se te strukture nenehno načenja in ruši," pravi Verhovšek.
Je Finska dosegljiva?
Tema s Facebooka je sprožila tudi vprašanja, ali se lahko slovenski šolski sistem približa finskemu. "Finci všolajo otroke pri sedmih letih. Učitelji gredo skozi zelo zahteven izbor, saj se zavedajo, da je učiteljski poklic vezan ne samo na znanje, ampak predvsem na osebnostno naravnanost, skratka v sebi mora nositi pedagoški etos in eros, upoštevajo, kaj otrok za svoj razvoj potrebuje, birokracija je zmanjšana na minimum, ker zaupajo učitelju. Menim, da nimamo nič od tega. Vsekakor ne bo možen niti približek k njihovemu sistemu, dokler menimo, da je pri nas sistem dober," je kritična Zalokarjeva.
O tem, da Finska ni obljubljena dežela in da tudi tam ni vse tako, kot gledamo na televiziji, pa opozarja Marko Juhant. "Kar se tiče katerega koli tujega sistema - finski šolski sistem odlično deluje za finske otroke, dokler so na Finskem. Ne pa na slovenske otroke v Sloveniji. Nanje ne bo dobro deloval, hkrati pa se je treba zavedati, da tisti, ki prinašajo lepe informacije o tujih šolskih sistemih, ki so tako krasni, selekcionirajo informacije. Ali je kdo od staršev res tako naiven, da misli, da na Finskem ni nezadovoljnih staršev z njihovo šolo, da so kar vsi zadovoljni in je vse krasno, čudovito, vsi sodelujejo in ne vem kaj še. Seveda so tudi tam starši, ki imajo drugačno predstavo, ki si želijo drugačnih prijemov, vendar vam tega nihče ne bo povedal."
