Konsolidacija brez opozicijskega Cerarja

Dan pred glasovanjem o tretjem premierskem mandatu Janeza Janša je bila v centru političnega dogajanja znova SMC. Dogajanje v stranki se po tem, ko se je odločila za sodelovanje v tretji Janševi vladi, po številnih pretresih, izstopih iz stranke in nezadovoljstvu med članstvom, še vedno ni umirilo. Včeraj je iz stranke, ki je bila po odstopu predsednika vlade Marjana Šarca jeziček na tehtnici med predčasnimi volitvami in novo vladno večino, izstopil njen ustanovitelj Miro Cerar, ki je bil vse do konca tedna tudi v igri za novega predsednika državnega zbora (DZ), ki bo nadomestil odstopljenega Dejana Židana.
"Sam ne želim biti član, kaj šele častni predsednik stranke, ki je ostala brez časti," je Cerar pisno in v prebrani izjavi v DZ sporočil predsedniku stranke Zdravku Počivalšku in članom SMC. Spomnil je, da SMC že davno ni več Stranka Mira Cerarja, a žal tudi nič več Stranka modernega centra. Od pridevnika moderni je po njegovem mnenju ostalo le še sledenje zadnji modi in obračanje po vetru, od centra pa le nesposobnost oblikovanja odločnih in odličnih političnih stališč.

Visokoleteča načela in pragmatična pogajanja

Devet poslancev SMC, razen Janija Möderndorferja, ki je napovedal, da za Janšo kot mandatarja ne bo glasoval, je nenavadno ostro za njegov politični stil, pozval, naj začnejo misliti s svojo glavo, v nasprotnem primeru poziva člane stranke, ki želijo ostati zvesti ustanovnim vrednotam SMC - demokraciji, vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in svobodomiselni liberalni drži, da teh vrednot ne izdajo in izstopijo iz stranke, ki si ne zasluži svojega imena.
Še ostrejši je bil Cerar pri naštevanju razlogov, zakaj ne more biti več član stranke, ki jo je ustanovil pred šestimi leti. SMC pod Počivalškovim vodstvom ni več verodostojna v uresničevanju svojih ustanovnih vrednot, vodstvo stranke ne vidi več dlje od samih sebe, poleg tega pa ne vidi niti do članov, kaj šele do volivcev. Poleg tega poslancem očita, da so pozabili ne le, kdo jih je povabil k skupnemu projektu, ampak predvsem, kdo jih je izvolil.
Kljub zelo načelnim stališčem, ki so včeraj požela veliko odobravanja predvsem na levi sredini - Šarec je denimo dejal, da je "pokazal svojo verodostojnost in se drži tistega, kar je rekel pred volitvami" -, pa je Cerar včeraj priznal, da se je vse do nedelje zvečer aktivno pogajal za mesto predsednika DZ, ki pripada drugi največji stranki koalicije. Znano je, da je Cerar v pismu Počivalšku 10. februarja zapisal, da ne bo sodeloval v Janševi vladi. A vodenje DZ, ki bo v praksi predstavljal glasovalni stroj Janševe koalicije, mu ni predstavljalo težave.

​Cerarju se je zgodil Brglez

Še več, SMC bi lahko ob njegovem vodenju državnega zbora "varovala načelo ločitve oblasti in zagotovila liberalni korektiv desni vladi". K temu naj bi ga bili v zadnjih dneh aktivno spodbujali tudi številni člani SMC in ljudje iz javnega življenja. Po neuradnih informacijah iz več virov je Cerarja k temu, da prevzame vodenje DZ, poleg Počivalška nagovarjal tudi bodoči predsednik vlade Janša.
A na odločilnem nedeljskem sestanku, ko bi Cerar privolil v vodenje DZ, je prišlo do preobrata. Počivalšek naj bi si bil predvsem ob prigovarjanju Igorja Zorčiča, vodje poslanske skupine SMC, ki velja za drugega člana stranke, nekateri pa ocenjujejo, da je v stranki še močnejši od Počivalška, saj obvladuje lokalne odbore stranke, torej njen teren, premislil, in Cerarju sporočil odločitev, da ga ne bo predlagal za predsednika DZ.

​Janša na koncu izbral Zorčiča

Kljub temu da je Janša v začetku podpiral Cerarja za predsednika DZ, pa si je v nadaljevanju premisli. Ogrel naj bi se bil za Zorčiča in vztrajal pri njegovi kandidaturi. In to kljub temu, da Zorčič v mestnem svetu v Brežicah sicer predstavlja opozicijo tamkajšnji SDS. A dobro obveščeni znajo povedati, da je to zgolj provizorična opozicija, saj naj bi bil Zorčič dobro shajal z Andrejem Vizjakom iz Brežic, kandidatom SDS za ministra za okolje in prostor, kakor tudi s poslancem SDS Tomažem Liscem.
Dogajanje okoli Cerarja in njegove propadle kandidature za predsednika DZ pa kaže na veliko zagato, ki jo ima stranka s kadri za ministrske funkcije. Zorčič, ki je bi sprva načrtovan na pravosodnega ministra, je zdaj "zasidran" na mestu predsednika DZ. Verjetnost, da bi funkcijo pravosodne ministrice zasedla Vesna Györkös Žnidar, kar bi radi videli v vrhu stranke, je zelo majhna. Kandidatka za ministrico za javno upravo naj bi bila zdaj po nekaterih informacijah Janja Sluga, šolski resor pa naj bi prevzel Mitja Slavinec.
Kakšna bo nadaljnja politična pot ustanovitelja SMC in bivšega premierja Cerarja, za zdaj ni jasno. Ali se bo po prenehanju ministrske funkcije vrnil v DZ, se še ni izjasnil. Če se bo vrnil, pa naj bi se v hram demokracije kot nepovezani poslanec vrnil do začetka akademskega leta, ko bi se lahko vrnil na ljubljansko pravno fakulteto. Nekateri opazovalci pa v ostrini izstopne izjave iz SMC že vidijo napoved kandidature za predsednika republike leta 2022.