Elizabeta Planinšič
Prevzemanje odgovornosti, tako skupne kot individualne, krepitev temeljnih družbenih vrednot, vzajemna zaveza k poštenemu poslovanju med državo in gospodarstvom, vodenje z zgledom, zmanjšanje razlike med teorijo in prakso, iskanja obvodov in prenormiranosti so rešitve, ki so jih v pozivu, namenjenem javnosti, nakazali v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) in gospodarstvu. Kot so poudarili, je integritetno poslovanje in delovanje naložba, ki se splača, integriteta je namreč temelj zaupanja.
Kot je izpostavil predsednik KPK Robert Šumi, statistike, ki jih je objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kažejo, da je Slovenija nad povprečjem na področju regulative, predvsem glede transparentnosti. Toda že pri indeksu zaznave korupcije je slika popolnoma drugačna. Padec Slovenije pri tem indeksu je zadnja leta vse bolj strm, to pa zato, ker ostale države napredujejo, Slovenija pa stagnira na tem področju. Šumi je izpostavil še podatek Eurobarometra iz letošnjega leta, po katerem je zaznava, koliko je korupcije v Sloveniji, zelo visoka, kar 95-odstotna. In da le 24 odstotkov Slovencev meni, da so odklonska ravnanja politikov, javnih uslužbencev, ustrezno preiskovana. To so najslabši podatki na ravni EU. "Torej imamo v Sloveniji zelo dobro regulativo, celo preveč dobro, a v praksi radi iščemo obvode in bližnjice, ki niso v skladu z zakoni. Razkorak med tem, kar je zapisano in kar dejansko počnemo, je prevelik," je povzel Šumi. Zato je nujno vodenje z zgledom, manjkata pa prevzemanje odgovornosti in individualno sankcioniranje kršiteljev. Prva priložnost, da nekaj storimo na področju preprečevanja korupcije in krepitve integritete, je sprejetje nove resolucije, ki je že več kot leto dni v fazi odločanja pri odločevalcih, torej politiki.
Nujno potrebna je debirokratizacija
Marjan Tobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, je izpostavil, da je etika v gospodarstvu ključna za dolgoročno uspešnost podjetij, krepitev njihovega ugleda in zagotavljanje trajnostnega poslovanja, pa tudi za vzpostavitev zaupanja med podjetji in njihovimi deležniki. Vse več podjetij, je poudaril, se odloča za sprejetje etičnih kodeksov. Pred leti je bila ta številka tri odstotke, zdaj je deset. "Zaupanje je gradnik integritete in bi morala biti tudi temeljna vrednota posameznika, družbe in organizacij," je poudaril Marko Lotrič, predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Zaupanje se, je nadaljeval, kaže tudi v predvidljivosti in stabilnosti poslovnega okolja, kar je za gospodarstvo ključnega pomena. Prenormiranost tudi kot posledica nezaupanja povečuje riziko korupcije na vseh nivojih. Zato je nujno vložiti napor v debirokratizacijo, je prepričan Lotrič. Po mnenju Blaža Cvara, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, sta velika birokracija in korupcija tesno povezani. Zato je nujna debirokratizacija. Predlagajo obsežen paket debirokratskih ukrepov po aktualnem vzoru Nemčije, da bi lahko razbremenili mala in srednja podjetja ter izboljšali privlačnost in konkurenčnost poslovnega okolja.
Pasti nepredvidljivega poslovnega okolja
Prav področje konkurenčnosti je izpostavila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije. Na indeksu svetovne konkurenčnosti Švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta (IMD) je Slovenija od lani zdrsnila za štiri mesta, v štirih letih pa za enajst mest, kar je po oceni Mariče Lah strm in konstanten padec. Najslabše smo ocenjeni v sklopu vladne učinkovitosti in sklopu poslovne učinkovitosti, ki ocenjuje, v kakšni meri nacionalno okolje spodbuja podjetja k inovativnosti. "Ključni problem gospodarstva je nepredvidljivo poslovno okolje, ki temelji na zakonodajnih rešitvah, ki niso sistematične, celovite in jasne, pogosto so neusklajene in, kar je še huje, v praksi praktično neizvedljive." Kot primer je navedla zakon o delovnih razmerjih, ki smo ga od leta 2020 spremenili kar sedemkrat. In to zaradi stališča zakonodajalca, da so vsa podjetja kršitelji in da je zato treba spremeniti celoten sklop zakonodaje na delovno-pravnem področju.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka ponavlja, da moramo v Sloveniji nujno razbremeniti plače. "Če bi bila obremenitev plač v Sloveniji na ravni povprečja OECD, bi posameznik leta 2023 v povprečju prejel 235 evrov višjo neto plačo, kot jo je." Tudi to je razlog za iskanje stranpoti in obvodnih modelov zaslužkarstva. Takšna davčna politika vodi tudi k ustvarjanju in krepitvi sive ekonomije, ki spet odpira vrata za korupcijo. "Korupcija je seveda možna samo tam, kjer je na eni strani država oziroma javni sektor. Med zasebnimi sektorji interesa za korupcijo ni."
