Kredit v eni uri, obroki s stroški več let

Kljub temu da je Banka Slovenije že novembra lani opozarjala na povečanje obsega potrošniškega kreditiranja, ta še vedno narašča, saj banke po podatkih centralne banke še naprej kreditirajo predvsem gospodinjstva in manj podjetja. To se delno odraža v nizki rasti neto obrestnih prihodkov bank, na drugi strani se vloge nebančnega sektorja povečujejo bolj kot posojila, še ugotavljajo. "V zadnjih treh letih vrednosti posameznih potrošniških posojil naraščajo, ročnost posojil se daljša, veliko posojil pa je nenamenskih, s čimer se povečuje tveganje," še opozarja Banka Slovenije. Še posebej, ker se povečuje tudi stanovanjsko kreditiranje, ki ga je bilo v prvem letošnjem četrtletju na medletni ravni že za 5,2 odstotka več.
Glede na to, da so obrestne mere za depozite skoraj nične, za potrošniške kredite pa se gibljejo med petimi in šestimi odstotki, je za banke vabljiva visoka marža. To je za Finance nedavno potrdil tudi vir iz ene večjih slovenskih bank, da se ta v zadnjem času "daleč najbolj osredotoča na ta posojila".

Ana Vezovišek, certificirana inštruktorica finančne pismenosti iz podjetja Vezovišek & Partnerji, meni, da je pred odločitvijo o najemu kredita treba najprej preveriti plačilno in ne le kreditno sposobnost. To pomeni, da moramo poznati mesečni proračun gospodinjstva: "Najprej moramo denar razporediti na vse glavne kategorije, kot so bivanje, hrana, prevoz, otroci ... Dati na stran za varnostno rezervo, dolgoročne cilje in šele nato dobimo preostanek, ki nam pove, kakšen mesečni obrok si lahko privoščimo. Tak bi bil varen pristop, ki je pomemben zlasti za stanovanjske kredite, kjer je odplačilna doba veliko daljša."
Vezoviškova še opozarja, da so potrošniški krediti precej dražji od stanovanjskih, še posebej tako imenovani hitri krediti, ki jih banke odobrijo v nekaj urah: "Ob tem ni najbolj pomembna obrestna mera, saj na končno ceno kredita veliko bolj vplivajo stroški odobritve, plačilo zavarovalne premije in stroški morebitnih drugih produktov, ki jih banka 'pogojuje' za odobritev kredita (čeprav po zakonu tega ne sme)," še meni Vezoviškova. Dodaja, da moramo biti pozorni na vsako postavko, še posebej na zavarovalno premijo. "Če bi najeli 15.000 evrov kredita z odplačilno dobo osem let, bi strošek zavarovanja lahko znašal kar okoli 700 evrov." Potem so tu še stroški odobritve in vodenje računa, ki morda ni več le osnovni, zato je dobro, da se potrošniki izognejo stroškom, katerim se lahko, še svetuje Ana Vezovišek.

Banke ne opažajo večjega obsega potrošniških kreditov

Glede na ugotovitve Banke Slovenije pa presenečajo odgovori, ki smo jih prejeli od štirih bank (NKBM, NLB, SKB banke in Unicredit banke), da v zadnjem letu ne beležijo porasta povpraševanja po potrošniških kreditih. Preseneča tudi to, da za hitre kredite v glavnem ne zahtevajo potrdil o plači, ampak upoštevajo več vrst prihodkov, kot so plače, najemnine, rente ... Večino potrošniških kreditov odobravajo brez zavarovanja tudi strankam, ki niso bančni komitenti. V NLB na primer namesto zavarovanja opravijo oceno tveganja, ki jo seveda zaračunajo posojilojemalcu.