Elizabeta Planinšič
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, ki jo je zoper zakon o parlamentarni preiskavi vložil sodni svet, odločilo, da se začasno zaustavi delo parlamentarne preiskovalne komisije v zadevi Kangler v delu, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti sodnikov. Komisija, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, je že pričela z delom, kot je znano, pa so v njej člani zgolj treh strank - SDS, NSi in SNS. Ostale stranke v komisijo niso predlagale članov, saj so, tako kot večina deležnikov iz pravosodja, mnenja, da gre za poseganje politike v neodvisno sodno vejo oblasti.
Na ustavno sodišče se je obrnilo tako vrhovno državno tožilstvo, sodni svet, kot tudi vrhovno sodišče. Kaj je s pobudama tožilstva in vrhovnega sodišča, za zdaj še ni znano. Ustavni sodniki so odločili v zvezi z oceno ustavnosti, ki jo je vložil sodni svet. Njihova odločitve je, da se, dokler ne odločijo dokončno, delo komisije, pred katero je sicer že pričal Franc Kanger, zadrži v delu, ko ta ugtoavlja polititčno odgovornost sodnikov.
Ni mehanizmov za preprečevanje protiustavne parlamentarne komisije
Sodni svet je v pobudi opozarjal na obstoj protiustavne pravne praznine, saj zakonodaja ne vsebuje ustreznih zakonskih mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav, zlasti z vidika posega v neodvisnost sodstva. Predlagali so prednostno obravnavanje zadeve in ustavitev dela komisije, saj "ustanovitev in delovanje parlamentarne komisije, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost nosilcev sodne veje oblasti v zvezi z izvrševanjem sodne funkcije v konkretnih sodnih postopkih, naj bi imela neprimerljivo težje in bolj nepopravljive posledice kot začasno zadržanje izvajanja parlamentarne preiskave v delu, ki zadeva sodno oblast".
Ustavno sodišče je državnemu zboru vročilo predlog predlagatelja za zadržanje izvrševanja dela komisije. Vlada je na to odgovorila, da parlamentarna preiskava ne upošteva načela delitve oblasti in da je zato v delu, v katerem posega v neodvisnost sodstva in samostojnost državnih tožilcev, ustavno sporna. Vlada podpira absolutno prednostno obravnavo zadeve ter začasno zadržanje obeh izpodbijanih predpisov, če bi se lahko razlagala na način, da nedopustno posegata v neodvisnost sodne veje oblasti oziroma v ustavno zajamčeno samostojnost državnih tožilcev.
Ustavno sodišče se je postavilo na stališče, da izvajanje parlamentarne preiskave, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti konkretnih sodnikov v konkretnih sodnih postopkih, trči v ustavno zajamčeno neodvisnost sodnikov, kar lahko povzroči nepopravljivo škodo za neodvisnost. "Navedene posledice je mogoče do končne odločitve ustavnega sodišča v tej zadevi preprečiti tako, da se začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na sodnike. Takšno zadržanje po oceni ustavnega sodišča ne bi povzročilo hujših posledic. Edina posledica zadržanja bo, da bo izvedba preiskovalnih dejanj na podlagi akta odložena."
Ustavno sodišče je odločalo v sestavi predsednik dr. Rajko Knez, sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, Ddr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok
Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Jaklič, ki je napovedal odklonilno ločeno mnenje.
Dva sodnika bi se morala izločitit, je prepričan predsednik parlamntarne komisije
Na odločitev ustavnega sodišča se je že odzval predsednik parlamentarne komisije Žan Mahnič. Povedal je, da bo komisija nadaljevala s svojim delom.
