Tanja Fajnik Milakovič
"Maribor je občina, ki ima nadpovprečno število starejših prebivalcev, kar 21 odstotkov ali več kot 23.000 prebivalcev je starejših od 65 let. Zato smo se odločili, da se povežemo in na župana naslovimo pobudo za ustanovitev sveta starejših pri županstvu Mestne občine Maribor. Takšne svete že imajo nekatere občine v Sloveniji. Ti so nekakšno posvetovalno telo županom, v njih pa so predstavniki starejših in strokovnjaki, ki s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo pri reševanju perečih problemov starejših, zlasti na področju zdravstva, sociale, dolgotrajne oskrbe, urejanja bivanjskih pogojev starejših in tudi na drugih področjih, saj upokojenke in upokojenci nismo samo socialni in zdravstveni problem, temveč lahko še marsikaj prispevamo k razvoju mesta in družbe v celoti," je poudarila predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Francka Ćetković na včerajšnji okrogli mizi o problemih starejših v Mariboru.
Več kot petina ali 23 tisoč Mariborčanov je starejših od 65 let
Za negovalno bolnišnico na Pohorju
In problemov bo iz leta v leto več, saj kot pravi Tomaž Kšela iz sindikata upokojencev, sodeč po statistiki, se starajo najštevilčnejše generacije. Maribor pa ima tačas samo štiri domove za starejše s 1318 posteljami. "Maribor še vedno nima negovalne bolnišnice, čeprav je pobuda, da se ta uredi na Pohorju, v prostorih pljučnega oddelka, ko bo ta preseljen v UKC Maribor, že bila dana pred časom, odziva pa ni," je spomnila Jelka Kolmanič, mestna svetnica iz Desusa. Podobno je s pobudo za info točko za starejše. "Vse je pripravljeno, le pri realizaciji se zatika," je pojasnil Marjan Holc, vodja Društva TOTI DCA. Društvo ima na dveh lokacijah v Mariboru dnevna centra, ki ju redno obiskuje kar 400 ljudi. Čeprav tudi drugi v mestu ponujajo razne programe druženja, delavnic in tečajev za mlajše upokojence, Holc ugotavlja, da jih je še vedno premalo.
V mestu je tudi veliko štiri- in petnadstropnih stanovanjskih blokov brez dvigal, kar starejšim otežuje čim daljše bivanje v domačem okolju. Poleg tega je pomoč na domu, čeprav to občina sofinancira, za mnoge še vedno predraga. Tudi zaradi tega, ker Maribor ni le mesto z nadpovprečnim številom starejših, ampak tudi z nadpovrečnim številom upokojencev z nizkimi pokojninami. In navsezadnje, preveriti je tudi treba, kako prijazna do starejših je ureditev mesta in javnega prevoza. Župan je prva oseba, ki se mora seznaniti in soočiti z vsemi temi vprašanji, so poudarili.
"V Mariboru dela tudi več kot sto prostovoljcev, ki v okviru programa Starejši za starejše pomagajo več kot 2000 starejšim od 69 let. Morda bi lahko pomagali še več ljudem, a od uradnih institucij zaradi varovanja osebnih podatkov ne moremo dobiti imen vseh starostnikov, da bi lahko potrkali na njihova vrata in jih povprašali, kakšno pomoč potrebujejo. To bo zelo dobrodošel podatek, ko bomo - in enkrat ga bomo, čeprav se o njem pogovarjamo že več kot 15 let - dobili zakon o dolgotrajni oskrbi," je pojasnil Edi Sever, predsednik Zgornjepodravske pokrajinske zveze društev upokojencev.
Od starizma do staromrzništva
Aco Prosnik, vodja posvetovalnice v Društvu TOTI DCA: "Jaz vidim resen problem, da kot družba funkcioniramo togo uradniško. Otrok mora točno pri šestih letih v šolo in pri 65 letih, z upokojitvijo, se vse konča. Nas izključijo. Mi se pa potem sprašujemo, kako naj nas spet vključijo v družbo, namesto da bi si prizadevali, da nas ne izključijo. Najprej te sprašujejo, kako si kaj, uživaš v penziji, tebi je pa res lepo, ker ti ni treba nič več delati ... To so starizmi, ki so še prijazni. Korak naprej je staromrzništvo. Ko ti rečejo, ja, kaj pa jamrate, kaj pa še hočete, koliko pa ste že sploh stari. In na koncu postaneš še družbeno zlo, ker ti morajo dajati še penzijo. Pozabijo, da pokojnina ni socialna pomoč, ampak si si jo zaslužil. Tudi s temi problemi se moramo začeti ukvarjati."
Center za starejše in upokojene učitelje
V Mariboru je bil pred meseci ustanovljen tudi center za starejše in upokojene univerzitetne učitelje. "Naša vizija je, da se člani umsko in družabno razvijajo, uživajo dostop do ugodnosti virov in storitev univerze, uživajo podporo, so cenjeni zaradi svojih referenc in prispevkov. Naše poslanstvo pa je, da sodelujemo z aktivnimi univerzitetnimi učitelji. Mi torej ne skrbimo za oskrbo starejših, ampak za dejavno in zdravo staranje. Prizadevamo si za čim daljšo fizično, umsko in duševno aktivnost naših članov, ki skupnosti prispevajo s svojim delom. S tem se tudi znižujejo stroški starosti, ker so ljudje dlje časa zdravi in dejavni. Obenem pa se vključujejo v delo, kadar je delavcev na univerzi premalo, in gredo nazaj v penzijo, ko nastopi kriza, ko ni delovnih mest. To ne moti zaposlovanja mladih generacij. Je pa to tudi možnost, da ljudje, ki imajo znanje in so še vitalni, ob nizkih pokojninah tudi kaj zaslužijo," je predstavil Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru dr. Peter Glavič. S tem centrom se mariborska univerza pridružuje univerzam v Evropi in po svetu, ki so do staranja prijazne univerze.
V centru se izvaja tudi program vseživljenjskega učenja. Lani spomladi so že organizirali mednarodno delavnico s področja aktivnega staranja in srebrne ekonomije. Zaslužni profesor dr. Jože Gričar je takrat povabil na delavnico strokovnjake s področja problematike starajoče se družbe in do staranja prijazne univerze. Naredili so tudi že nekaj analiz in ugotovili, da je Slovenija med članicami EU po tveganju starejših za revščino in socialno izključenost na enajstem mestu, kar je za članicami iz vzhodne Evrope - Češko, Poljsko, Slovaško in Madžarsko. "Te države so nas krepko prehitele, ne le po kupni moči, ampak tudi po tem, da omogočajo ljudem v starosti dostojno življenje," je pojasnil Glavič. Ob tem pa dodal, da se je med evropskimi državami Slovenija uvrstila na nič kaj zavidljivo 23. mesto, med Bolgarijo in Romunijo, tudi po indeksu dejavnega staranja. V zadnjem letu je še celo padla za dve mesti, kar pomeni, da se položaj poslabšuje. Tudi tukaj nas krepko prehitevata denimo Češka in Estonija, na vrhu seznama pa so skandinavske države.
