Mlada raziskovalka, ki jo pritegne odkrivanje neznanega

Kemijska tehnologinja Gabrijela Horvat iz Srednje Bistrice, ki bo te dni na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze Maribor zagovarjala doktorsko disertacijo, je ena od treh prejemnic štipendije Za ženske v znanosti 2018. Štipendijo podeljuje Slovenska nacionalna komisija za Unesco s podporo L'Oreala. Kot mlada raziskovalka in študentka zadnjega letnika doktorskega študija se je prijavila na 12. nacionalni razpis, za katerega je izvedela s plakata, izobešenega na njihovi fakulteti, k prijavi pa jo je nagovarjal tudi njen mentor prof. dr. Željko Knez.

Pet tisoč evrov podpore

Raziskave, ki so jih opravljali na fakulteti, so prinesle nekaj zelo dobrih rezultatov, v soavtorstvu so spisali tudi več strokovnih člankov. Pred dnevi je bila uradna podelitev štipendij, ki jo bosta ob 28-letni Horvatovi prejeli še 32-letna Erika Jež, ki se je pri svojem raziskovalnem delu ukvarjala z vrednotenjem čiščenja onesnažene zemlje v Mežiški dolini, in 27-letna Tea Lenarčič, ki na Kemijskem inštitutu v Ljubljani preučuje molekularno evolucijo proteinske domene za vezavo na površino celic. Štipendija znaša za vsako pet tisoč evrov, pomeni pa predvsem priznanje njihovim raziskovalnim dosežkom. "Štipendija je neke vrste nagrada za opravljeno delo v času študija in spodbuda za raziskovalno delo za naprej," je povedala Horvatova. Izbor med več prijavljenimi na razpis jo je presenetil.

Idej za raziskovanje ne zmanjka

V sklopu tega raziskovalnega dela so razvili novo metodo oziroma postopek za pripravo aerogelov, ki je dosti hitrejši in cenejši, z njim pa se pridobijo celo boljši materiali. Prav tako so razvili material, ki bi se lahko uporabljal v medicini pri vstavljanju umetnih kolkov. Gre za zamisel aerogelne prevleke za jeklo, ki se uporablja za izdelavo vsadka. V prevleko, s katero bi obdali implantat in bi se čez čas v telesu razgradila, bi vnesli zdravilo, ki bi se počasi sproščalo. S tem bi odpadlo zdravljenje bolnika, na primer z dajanjem injekcij. "Idej za raziskovanje ne zmanjka, saj se te porajajo med samim raziskovalnim delom. Zanimivo pri raziskovanju pa je tudi to, da lahko dobimo rezultat, ki je za samo aplikacijo slab, za neko drugo pa odličen. Da prepoznamo to, pa je treba nenehno spremljati članke ne samo na specifičnem lastnem področju, ampak veliko širše. Šele potem lahko veš, kje bi se neki material še lahko uporabil," je pojasnila sogovornica.
Po končanem doktorskem študiju bo ostala na fakulteti kot raziskovalka, vendar bo delo nadaljevala v drugem laboratoriju oziroma v skupini, ki se ukvarja z industrijskimi projekti, v glavnem s projekti, ki jih naroča farmacevtska industrija. V prihodnje se bo torej posvetila testiranju zdravil. "Upam, da bom imela še priložnost, da se vrnem k raziskovanju materialov, saj imam tu veliko idej in tudi somentor, prof. dr. Zoran Novak, me spodbuja k temu," je povedala.

Včasih tudi tavaš v temi

Odkrivanje neznanega jo zelo privlači, četudi se pri tem lahko zgodi, da nekaj mesecev tavaš v temi in ne prideš do oprijemljivih rezultatov. Toda za Horvatovo je to še večji izziv in spodbuda, da vztrajno išče rešitve in preizkuša številne možnosti, saj tudi to lahko pripelje do rezultata, čeprav nepričakovanega, in novega odkritja. Prav tako je namreč odkrila novo metodo pridobivanja aerogelov. "Nič mi ni bilo težko, saj smo navajeni veliko in dolgo delati. Zdaj pa bo morda nekaj časa drugače, ker sem mama in hočem skrbeti za otroka. V tem smislu mi bo kot raziskovalki zdaj morda težje," je o položaju žensk v znanosti povedala sogovornica. Doktorski študij namreč končuje po končanem porodniškem dopustu. Precej mladih raziskovalk se namreč odloči za materinstvo, ko imajo status mlade raziskovalke, saj se z rojstvom otroka ta čas podaljša za eno leto. To je prijazno do žensk v znanosti, ugotavlja sogovornica, manj ugodno pa je po tem, ko želijo nadaljevati kariere v profesuri, saj je za to treba za nekaj mesecev oditi na študij v tujino. Ženskam, ki imajo majhne otroke, je to veliko težje kot moškim. "Se je pa zato pri meni že v prvih letih raziskovalnega dela vse odvijalo zelo hitro," še doda.