Franja Žišt
Mednarodne primerjave kognitivnih dosežkov učencev in dijakov kažejo, da se Slovenija praviloma uvršča nad povprečje sodelujočih izobraževalnih sistemov, včasih tudi pred sisteme, s katerimi se želimo primerjati. A napočil je čas za pripravo nove bele knjige s področja vzgoje in izobraževanja. Prihodnji petek, 29. marca, bo tako na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v okviru priprav sistemskih sprememb potekal prvi javni posvet o prihodnosti področja šolstva pri nas. Pred časom se je v razprave o spremembah šolskega sistema vključila ena od starševskih iniciativ, v kateri so prepričani, da so otroci preobremenjeni. Za predloge, med katerimi so našteli tudi manj domačih nalog, zmanjšanje obsega učne snovi in ukinitev številčnega ocenjevanja, so zbrali okoli dvajset tisoč podpisov. Na njihove zahteve so danes odgovorili na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani z rezultati mednarodnih primerjav.
Vsako mnenje ne bi smelo šteti enako
"Zelo všečne rešitve pogosto ne prinašajo kakovostnih rezultatov," v odzivu na starševsko peticijo pravi dr. Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Razume, da se v javnosti pojavljajo številne pobude po spremembah in res je tudi, da ima vsak pravico, da se javno angažira, ni pa mogoče pričakovati, da bodo vse pobude zelo premišljene, opozarja Štefanc, zato meni, da se morata v takih primerih ustrezno odzvati stroka in šolska politika. "Ne pa na način, da vsako mnenje enako šteje," še opozarja pred začetkom razprav.
Bolj izobraženi starši manj pomagajo pri domačih nalogah
Zadnja pri nas opravljena raziskava Timss je pokazala, da je letno število ur pouka in dni pouka v celem letu v četrtem razredu (izbrani razred, ki ga v raziskavi primerjajo) med najnižjimi med vsemi sodelujočimi izobraževalnimi sistemi, pojasnjuje dr. Eva Klemenčič, vodja centra za uporabno epistemologijo na Pedagoškem inštitutu. Število ur za pouk matematike in naravoslovja je bolj primerljivo z drugimi izobraževalnimi sistemi, še vedno pa nižje od mednarodnega povprečja. V zadnjih letih, vsaj pri matematiki, pada tudi delež obravnavane snovi, s čimer se postavljamo ob bok Maroku. Slovenija je tudi na repu izobraževalnih sistemov glede na število ur, ki jih letno namenjamo branju.
O domačih nalogah, njihovem obsegu in pomoči staršev otrokom govorijo rezultati raziskave Pirls 2016. V njej je nekaj več kot polovica staršev poročala, da ima njihov otrok nalogo vsak dan. Količina domačih nalog pri nas je primerljiva s tisti, ki jo imajo poljski in finski otroci. Okoli 86 odstotkov slovenskih staršev otroka vsak dan vpraša, ali je naredil domačo nalogo, 21 odstotkov mu pri domači nalogi vsak dan pomaga, okoli tretjina staršev pa vsakodnevno nalogo pregleda, da se prepriča, ali je otrok nalogo naredil pravilno. Zanimivo je, da nižji ko je socialno-ekonomski status družine, pogosteje starši sprašujejo o domači nalogi in pri njej pomagajo. "Obseg pomoči doma pada z naraščanjem izobrazbe staršev," izpostavlja Eva Klemenčič. Zgovoren je tudi podatek, da za šolsko delo doma otroci le redko in tudi časovno ne dolgo uporabljajo računalnik, medtem ko ga za igranje iger, gledanje videov, klepetanje, brskanje po spletu in spletna socialna omrežja uporabljajo dve uri na dan ali več. "Učenci z višjimi dosežki so doma manj časa za računalnikom," pojasnjuje Klemenčičeva.
Opuščanje mednarodnih primerjav
Usoda mednarodne primerjave Timss pri nas je v rokah šolskega ministrstva. To naj bi odstopilo od raziskave, predvidoma zaradi njene visoke cene, razlaga direktor Pedagoškega inštituta dr. Igor Ž. Žagar. Strošek mednarodne primerjave znaša nekaj več kot pol milijona evrov. Raziskovalci z inštituta pa so dodali, da sodelovanje pri raziskavah OECD-ja, kakršna je Pisa, državi pač prinesejo več "PR točk" - in najbrž je tukaj mogoče iskati razloge, pri katerih raziskavah bo država še sodelovala. Na pojasnila šolskega ministrstva še čakamo.
Naši učenci manj pogosto pišejo teste
Zaskrbljujoči pa so rezultati na področju motivacije za branje, učenje matematike in naravoslovja ter storilnostne motivacije. Ne le, da naši osnovnošolci neradi berejo, matematike denimo ne mara dve tretjini osmošolcev, prav tako učenci in dijaki na vseh ravneh manj cenijo znanje kot vrstniki v drugih izobraževalnih sistemih. Poleg Slovenije pa se z nizko motivacijo za učenje borijo tudi najuspešnejše države na svetu, kot je Finska, kjer to zaznavajo kot nacionalni problem, in azijske države. Nižja kot pri učencih drugih držav je pri nas tudi pripadnost šoli - ta se z leti osnovnošolskega izobraževanja zmanjša, smo pa na dnu seznama držav po zadovoljstvu staršev s šolo, manj staršev je s šolskim sistemom zadovoljnih le še v sicer zelo uspešnih Koreji in na Japonskem.
"Slovenski osnovnošolci pri nas mnogo manj pogosto pišejo teste in so ocenjevani kot drugje v svetu, saj imajo preizkuse pri nas pri posameznem predmetu nekajkrat na leto, drugje pa v povprečju tedensko ali večkrat mesečno. Domača naloga le pri nas ne prispeva k oceni. Izstopamo pa po ustnem preverjanju znanja, ki ga mnogi ne poznajo. Namesto tega učitelj oceno dodeli po opazovanju otroka v razredu, česar pa pri nas ni," je med izsledki primerjav navedla Klemenčičeva.
Na Pedagoškem inštitutu vsekakor podpirajo razpravo o kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema, poudarjajo pa, da morajo biti v razpravo vključeni vsi deležniki na področju izobraževanja, so zaključili.
