Erik Brecelj, kirurg: "Popolna neodgovornost in nedržavotvornost levosredinskih strank je omogočila Janezu Janši, da bo sestavil svojo tretjo vlado. Moralno kredibilnost za to so mu dali tudi gospodje in gospe, ki sicer pravilno opozarjajo na problematičnost Janeza Janše, hkrati pa ti isti ljudje javno podpirajo in branijo Zorana Jankoviča in banalizirajo in minimalizirajo vse njegove kršitve v preteklosti. S takim početjem so moralne zahteve za politike v Sloveniji postavili na tako nizek nivo, da nižji skoraj ne bi mogel biti. Ob takem nivoju ni razloga, da kdorkoli, tudi ob njegovi problematičnosti, zasede katerokoli mesto v politiki.
Janez Janša je najbolj izkušen politik v parlamentu. Žal pa ima tudi zelo težak nahrbtnik iz preteklosti, ki se ga bo težko znebil. Upanje vliva dejstvo, da je v svojem življenju že tolikokrat spremenil svoj pogled na svet, da bo mogoče to naredil tudi v sedanji vladi. In deloval državotvorno in povezovalno. Če ne, bo problem.
Izzivi in problemi v zdravstvu so danes praktično enaki, kot so bili pred prvo Janševo vlado in isti kot pred drugo vlado Janeza Janše. Tu se ni spremenilo nič. Če pogledam nazaj, je najboljše, če kar malce pozabimo, kaj se je počelo v zdravstvu pod njegovimi vladami. Dogajalo se je popolnoma isto, kar se je dogajalo tudi pod levimi. Predlagam, da tu začne vlada na novo. Če ne bo, jo bomo spomnili, kaj so v preteklosti že počeli. Nisem gospod Počivalšek, ki pozablja vse, kar je pozabiti potrebno. Svet s klimatskimi problemi, vojnami z vsem kar prinašajo, korona virusi in podobnim drvi neizogibno v smer, ki je ne poznamo. Ni potrebe, da si Slovenci še sami ustvarjamo nepotrebne probleme."
Uvedba naborništva ne bo lahek zalogaj
Boštjan Perne, strokovnjak za varnostna vprašanja: "Nova vlada bo morala takoj ukrepati ob potencialni migrantski krizi. Obstaja sicer možnost, da se bo EU pogodila z Erdoganom in bo se migrantska kriza umirila, kar pa ne pomeni, da bo migrantsko vprašanje rešeno. V primeru, da EU ne bo uspešna in se bo migrantska kriza zaostrovala, pa si bo morala vlada zagotoviti natančno obveščenost preko obveščevalno-varnostnih informacij, za kar je potreben dobro delujoč obveščevalno-varnostni sistem. Učinkovito ukrepanje ob krizi je možno le, če se razpolaga s točnimi informacijami, kaj se dogaja in kaj se bo najverjetneje zgodilo. Na diplomatskem področju bo potrebno pomagati oblikovati stališče EU do sedanjih razmer, predvsem pa zavzeti jasno stališče o solidarnosti z Grčijo in se povezati z isto mislečimi državami. Soliranje ob tako kompleksni krizi je namreč nemogoče. Ob naštetem pa je najvažneje, da se pregleda kontingentne načrte policije za varovanje meje. Ob tej migrantski krizi, če do nje pride, bo namreč ključno, da migranti v državo ne vstopijo, saj je jasno, da jih Avstrija in Italija ne bosta sprejeli. Pomembno je tudi, da se čim prej prilagodi zakonodaja na način, da bo ob izrednih razmerah zavračanje migrantov ob meji izpeljano zakonito.
Naborništva po moji oceni ne bo mogoče izpeljati brez temeljitih predpriprav. Po moji oceni bi bilo smiselno najprej poskusiti z "mehkimi" ukrepi, kot je pridobivanje kadra za vojaško rezervo preko izboljšanega načina prostovoljnega služenja, ki bi moralo pritegniti mlade. Za vsak obrambni sistem je ključno, da ima dovolj kadra, je pa zelo zaželeno, da je ta kader motiviran in zavzet za opravljanje nalog, ne pa da se ga v to "prisili". Je pa jasno, da, če ne bo drugih možnosti, je naborništvo edini ukrep, ki bo vojsko ohranil 'pri življenju'. V policiji je po moji oceni nujna predvsem obširna debirokratizacija sistema. Policisti so enostavno preobremenjeni s preštevilnimi birokratskimi opravili, ki jim jemljejo dragocen čas. Birokratska obremenjenost posebej pride do izraza ob delovanju na meji."
Zdaj morajo slediti dejanja
Goran Novković, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov - SBC: "Za Slovenijo v tem hipu niso ključne ideološke bitke, temveč kaj bomo naredili za lepšo prihodnost, seveda ob spoštovanju vseh. Ta hip imamo nizko brezposelnost, a hkrati preslabo razmerje med delovno aktivnimi in neaktivnimi. Razlogi so trije: visok delež starejših od 65 let, nizka delovna aktivnost med 60 in 64 leti (pri nas manj kot 25 odstotkov, v EU skoraj 45 odstotkov) in odhajanje mladih (v zadnjih 5 letih jih je odšlo več kot 10.600). Če hočemo v prihodnje imeti blaginjo, moramo bolj zadržati mlade doma in selektivno privabiti več visoko strokovnih in strokovnih tujih državljanov, ki skupaj z domačim prebivalstvom lahko povečajo število delovno aktivnih in hkrati dodano vrednost. Če naredimo to domačo nalogo, bodo reforme bistveno blažje.
Zato morajo biti ukrepi naravnani tako, da bodo mladi videli boljšo perspektivo v Sloveniji. Če bo to bistveni cilj urada za demografijo, ki je pravilno postavljen kot ključna točka Slovenije v tem hipu, potem bo zaradi več zbranih prispevkov bolje tudi upokojencem, zaradi več služb in več zbranih davčnih prilivov pa tudi vsem ostalim prebivalcem Slovenije. Če pa bo urad za demografijo imel cilj samo, kako povečati javna sredstva z višjimi davčnimi stopnjami, potem lahko ogrozi celo finančno vzdržnost pokojninskega sistema in oskrbe starejših v prihodnje. Zato smo na 3. SBC Forumu ob tej diagnozi pripravili posebne predloge v programu Mladi so prihodnost podjetne Slovenije. Večina je vključenih v besedilu koalicijske pogodbe. Zdaj morajo slediti dejanja, pri čemer si v SBC želimo tudi podporo opozicije." (mst)
"Nikjer ne piše, da bodo to javni zavodi"
Biserka Marolt Meden, predsednica društva Srebrna nit: "Poslušala sem govor bodočega predsednika vlade in kar je povedal, je obetajoče za starejše. Natančno sem prebrala koalicijsko pogodbo, ki res veliko obljublja, a vrag je v podrobnostih. Pri obljubi za dokončanje Vrtojbe in Osilnice in načrtovanih petih novih domovih za starejše nikjer ne piše, da bodo to javni zavodi. Torej, da jih bo naredila država iz proračunskih sredstev. Najlažje je razpisati koncesije, da dobimo še nekaj zasebnih domov, ki pa so povprečno za 27,7 odstotka dražji za uporabnike, ki to zmorejo sami plačevati ali s pomočjo otrok, in za občine, ki plačujejo za tiste, ki nimajo niti dovolj velike pokojnine, niti premoženja, niti otrok. Zato se v Srebrni niti že od sprejema proračuna zavzemamo za rebalans in krepitev socialne države na področju skrbi za starejše. V Srebrni niti si ne želimo obljub, ampak konkretnih aktivnosti. Nujno je treba takoj poskrbeti za vse tiste starejše, ki imajo tako nizke pokojnine, da živijo pod pragom revščine, in nadoknaditi pokojnine tistim, ki so jim bile zmanjšane po sprejemu ZUJF.
Če želimo počrpati vsa tista EU sredstva, ki so nam na voljo, moramo pohiteti in s sklepi vlade preusmeriti sredstva iz pilotnih projektov, ki jih ne bo moč izvesti v konkretno pomoč za starejše - dnevni centri, začasne namestitve, stanovanjske skupnosti, varovana stanovanja ...
Ta hip je zelo aktualno oblikovanje prioritet države, da bomo v priprave operativnih programov za obdobje izvajanja kohezijske politike 2021 - 2027 umestili tudi nove kapacitete v institucijah, ki jih rabimo tudi po sprejemu zakona o dolgotrajni oskrbi, saj smo v zadnjih skoraj 20 letih veliko zamudili in ustvarili ogromno vrsto čakajočih na sprejem v dom, ki se ne bo manjšala s starostjo in vsemi boleznimi, ki starost spremljajo.
Torej nujen je sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi in nov steber socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in tudi prenos dodatnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS ter plačevanje v skladu z višino pokojnin oziroma prihodkov. V vseh javnih pismih, ki jih je odločevalcem in javnosti v letu 2019 poslala Srebrna nit, je še veliko konkretnih nalog in ena izmed njih je, da se nepravilnosti v skrbi za starejše, izkazane v reviziji računskega sodišča, nemudoma odpravijo." (tm)
Občine pričakujejo resnega sogovornika
Aleksander Jevšek, predsednik skupnosti občin Slovenije in murskosoboški župan: "Od nove vlade pričakujemo, da bo občinam izplačana dohodnina v višini 54 odstotkov, kot to določa zakon. In ne, kot je sedaj, ko občine prejmejo le 46 odstotkov pobrane dohodnine davkoplačevalcev, zaradi česar 101 občina prejme manj denarja za zakonsko določene naloge, kot bi ga morale. Zadovoljni bomo tudi, če bo bodoča vlada uresničila napoved o višji povprečnini, a pričakujejo tudi, da bo nemudoma pristopila k spremembi formule povprečnine in vložila tudi že pripravljen predlog zakona, ki bi zmanjšal stroške občin. Nadaljevanje procesa ustanavljanja pokrajin je smiseln le, če bo zakonodaja zanje tudi zagotovila izvirne prihodke, da ne bi doživljali usodo občin."
Nevladniki: Janša pač rabi sovražnika
Goran Forbici, direktor CNVOS: "Zgrešena ekonomska politika prve vlade Janeza Janše nas je pustila popolnoma nepripravljene na krizo leta 2008, ekonomska politika druge njegove vlade pa je za nekaj let podaljšala naše okrevanje. Torej ni treba biti poseben pesimist, da dvomiš v koristnost njegove tretje vlade, ne glede na to, da se je z večino zapisanega v koalicijski pogodbi mogoče strinjati: dolgotrajna oskrba, čakalne vrste, stanovanjski problem … ker načelno strinjati se je bilo mogoče tudi z večino ciljev prve in druge Janševe vlade, pa so nas vseeno skoraj potopili.
Če si nevladnik, ti obetov ne morejo dvigniti niti njegove sveže izjave v DZ. V svojem nastopnem govoru je nevladne organizacije neposredno obtožil zaviranja razvoja. S svojim zavlačevanjem, pritoževanjem in celo izsiljevanjem naj bi menda ustavljale kar 400 velikih projektov, zaradi katerih da ni realiziranih na deset tisoče delovnih mest in s tem izgubljene desetine milijonov davkov. Prideš, se registriraš in si že stranka v postopku, pravi. Laž, seveda. Nihče ne pride in je že kar stranka v postopku: najprej moraš dve leti delovati koristno, nakar pristojno ministrstvo presodi, ali boš lahko stranka v postopkih. Marsikdo ne more biti.
Ne gre za to, da bodoči mandatar tega ne bi vedel, temveč za to, da kdor politiko enači s plenjenjem in konfliktom, pač rabi sovražnika – za gospoda Janšo smo to očitno med drugim tudi nevladne organizacije. A vse to smo že videli in doživeli … je skratka predvidljivo in se zato temu znamo tudi zoperstaviti." (uč)
Sindikati večjih sprememb ne pričakujejo
Andrej Zorko, izvršni sekretar za pravna in sistemska vprašanja v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pravi, da v koalicijski pogodbi, ki se dotika prihodnjih dveh let, večjih sprememb niso zaznali. Zato jih ne pričakujejo, tudi reform ne. Skrbi pa jih zelo velik poudarek socialnim transferjem. "Bojim se, da to lahko pomeni tudi njihovo zniževanje," pravi in opozarja, da bi se, če bi se to zgodilo, stopnja revščine v Sloveniji zelo povečala, saj jo preprečujemo predvsem s socialnimi transferji. Plače namreč ne sledijo rasti in število revnih zaposlenih je pri nas kar visoko. Zorko pa se je strinjal z mandatarjem, ko je postavil v prvi plan demografijo in ustanovitev demografskega sklada. "Vendar sam sklad ne bo občutno zmanjšal stroškov, ki jih ima s pokojninsko blagajno proračun, če se bo polnil samo z dividendami," je menil. Razmisliti bi morali še o drugem viru za polnjenje sklada, takim, ki ne bo nujno povezan z opravljanjem dela. Zorka je zmotilo tudi, da demografijo povezujejo predvsem s starejšimi, saj demografski problemi nikakor niso samo njihov problem.
Fiskalni svet politike ne komentira
"Ne komentiramo, " pa je bil kratek dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, "ne pred imenovanjem nove vlade v državnem zboru, saj moramo biti od politike neodvisni organ." Ko bo vlada v parlamentu imenovana, je napovedal Kračun, bo Fiskalni svet objavil oceno nove koalicijske pogodbe. (jz)
