Boris Jaušovec
Slovenski predsednik Borut Pahor je danes v Ljubljani pripravil dobro obiskano tiskovno konferenco, ki je bila dosegljiva tudi na daljavo. Naslov ji je dal Nujnost pospešitve širitve Evropske unije (EU) na države Zahodnega Balkana.
Pred novinarji je prvenstveno skušal razčistiti svoje besede in njihov pomen ob marčevskem obisku v Sarajevu. Tri člane bosansko-hercegovskega predsedstva je bil vprašal, ali bi se Bosna in Hercegovina (BiH) lahko mirno razšla. Vprašanje v zaprtem krogu je v javnost pricurljalo po 40 dneh in v hipu ogorčilo pol Balkana, saj so ga analitiki povezali s famoznim non-paperjem, ki govori prav o nedokončanem razpadu bivše Jugoslavije in o potrebi mirnega prehajanja mej po etničnih principih na Zahodnem Balkanu.
Zaskrbljen nad zamislijo
Pahor se je v Ljubljani večkrat pridušal, da z omenjenim non-paperjem ni bil seznanjen: "Ne pred obiskom Sarajeva, ne vmes in ne po njem!" V dokaz, da v Sarajevu ni izvrševal v non-paperju zapisane zahteve, da naj bi državniki "potipali" sogovornike na Zahodnem Balkanu, ali se strinjajo s spreminjanjem meja, je citiral lastni nagovor makedonskega parlamenta Sobranja lani septembra. Tam je, že pol leta pred nastankom kočljivega dokumenta, izrazil "zaskrbljenost" nad takimi idejami, ki jih ves čas odločno zavrača, kot je danes večkrat pribil. Toda na novinarsko vprašanje, kdo potemtakem širi te ideje, se je predsednik neposrednemu odgovoru izognil, kar ni ostalo neopaženo.
Naj pojasnimo. Na veliko se ugiba, ali bi lahko bil avtor dokumenta iz kabineta slovenskega predsednika vlade Janeza Janše, slovenska vlada pa s prstom kaže na opozicijo. Drugi spet menijo, da so dokument spisale neke tajne službe, recimo vsaj njegov del v Budimpešti, in ga je nekdo iz Slovenije le razpečeval. Premier Janša je na twitterju zanikal, da bi bil neuradni diplomatski dokument letos predal predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu. V Michelovem kabinetu so precej zmedeno odgovorili, da dokument imajo, nekaj minut kasneje pa to zanikali. Nocoj pa je premier Janša članu BiH predsedstva Šefiku Džaferoviću sporočil, da slovenski non-paper ne obstaja.
Dokument, ki ga je objavil slovenski portal Necenzurirano, seveda predvideva razpad BiH in priključitev Republike srbske Srbiji in zahodne Hercegovine Hrvaški, delov Črne gore in Severne Makedonije Albaniji, ta pa bi se združila s Kosovom. Pahor je v odgovoru zgolj navrgel, da naj bi se bile tovrstne ideje okrepile po prvih zamislih kosovskega predsednika Hashima Thacija in srbskega predsednika Aleksandra Vučića o mirni zamenjavi ozemelj med Kosovom in Srbijo pred dobrimi tremi leti. Pahor je sicer, pomenljivo, priznal, da mu je bil ta predlog sprva blizu. Toda tudi po pogovorih z nemškim predsednikom Frank-Walterjem Steinmaierjem je "ta razmislek opustil, saj so bili njegovi argumenti močnejši. Kajti tak proces, četudi začet v dobri veri, se ob nakopičenih odprtih vprašanjih ne bi končal mirno."
Nujna širitev EU
Pahor je poudaril, da ostaja zagovornik širitve EU na države Zahodnega Balkan, kar da kaže tudi njegova iniciatorska in voditeljska vloga v pobudi Brdo-Brioni, katere vrh namerava po dveh odložitvah zavoljo pandemije pripraviti maja: "Do širitve mora priti v razumno kratkem času. Sicer tvegamo ohlajanje odnosov med EU in temi državami, predvsem pa bi se sporne zamisli o drugačnih mejah okrepile, vpliv pa bi na območju povečale tretje države." "Vključitev držav Zahodnega Balkana, kakršne so, v EU je geopolitično vprašanje prve kategorije," je bil odločen.
Neki drugi, hrvaški non-paper pa je poleg Bolgarije, Cipra in Grčije podprla tudi Slovenija. Hrvati v njem predlagajo spremembe volilne zakonodaje v BiH s slabo prikrito intenco, da bi država dobila še tretjo, hrvaško eniteto, kar bi samo olajšalo pot do njenega razpada. Pahor je menil, da je Slovenija pri vprašanjih držav, nastalih na tleh nekdanje Jugoslavije, ne ravna parcialno: "To počnemo kot prijatelji, volilno zakonodajo pa je treba spreminjati s tresočo roko."
{api_embed_photo}656011{/api_embed_photo}
Pahor je še povedal, da če bo tudi poslancem razjasnjen pomen njegovega vprašanja v Sarajevu, bo spet šel v parlament, saj dialog, "vse bolj redka dobrina", edini prinaša rešitve. Ali bi premieru Janši po tem razburjenju na Balkanu zavoljo non-paperja svetoval, da tudi on pripravi tiskovno konferenco in razčisti nesporazume, je Pahor kratko menil: "To bi bilo koristno."
