Maribor in Štajerska sta preokupirana z Lentom, napadom na sodnico in z ovadbo nekdanjega vodstva Banke Slovenije, zato je bil kar nekako spregledan dogodek, ki lahko dolgoročno precej bolj vpliva na življenje in usodo (še) tukaj živečih ljudi kot omenjeni trije. Gre za prodajo Abanke Novi KBM, s čimer nas je seznanil 19. junija nazorni svet SDH. Za kaj gre?
Zadeva je z mariborsko-štajerske perspektive na prvi pogled pozitivna. Končno je nekdo iz našega konca kupil nekaj v Ljubljani! In to ne karkoli. Gre za banko, ki je po velikosti skoraj primerljiva z Novo KBM, dobro kapitalizirana in s poslovno mrežo, razpredeno po celotni Sloveniji. Kupnina je bila relativno visoka, najvišja od vseh doslej prodanih bank, kar kaže na resen namen kupca. Nova KBM tudi v osrednji Sloveniji zaseda bistveno manjši tržni delež, kot to velja za vzhodno Slovenijo in Primorsko. Nakup Abanke lahko to močno spremeni. Kje je torej problem?
Da to pojasnim, se ozrimo najprej v polpreteklo gospodarsko zgodovino Maribora, ki jo je zaznamoval gospodarski kolaps v 90. letih, ko je Maribor v seriji stečajev ostal brez gospodarske hrbtenice, ki so jo takrat tvorila velika industrijska podjetja, ki so mestu in regiji dajala karakter, delovna mesta, tehnološko znanje in ekonomsko vitalnost. Takrat se je mesto spremenilo v gospodarskega bolnika, ki so ga pri življenju ohranjali javni sektor, socialni transferji in preostala manjša podjetja.
Vendar ni bilo vse in vsepovsod tako črno. Precej je bilo malega podjetništva in relativno hitro je rastel finančni sektor. Na žalost se je tudi na tem področju močno zalomilo z nastopom svetovne finančne krize leta 2008. Prišlo je do močnega krčenja poslovnih subjektov iz tega sektorja, zmanjševanja števila delovnih mest in spremembe lastništva tudi obeh največjih tradicionalnih finančnih podjetij. Zavarovalnico Maribor je kupila Pozavarovalnica Sava, Novo KBM pa preko projektnega podjetja Biser Bidco investicijski sklad Apollo Capital Management iz New Yorka. Ocenjujem, da je bilo v času pred finančno krizo v mariborskem finančnem sektorju zaposlenih vsaj 700 ljudi več, kot je to danes.
Danes imamo v mestu (in tudi v regiji) situacijo, ko ljudje lokalno ne morejo več na noben način odločati o čemerkoli v zvezi z odločitvami preostalih finančnih podjetij. Lastniška struktura obeh je pač takšna, da se vse ključne odločitve v zvezi z zavarovalnico sprejemajo v Ljubljani in z banko v New Yorku.
Nakup Abanke bo v relativno kratkem času pripeljal do združitve obeh bank, sicer investitorji (Apollo) nikakor ne bodo mogli realizirati dobička iz te transakcije. Dobiček jim lahko prinese le povečan obseg dejavnosti (kreditov in drugih bančnih poslov) ob relativno nižjih fiksnih stroških poslovanja. Tako bodo morale relativno hitro pasti odločitve o tem, v kateri kaj obdržati, kaj zmanjšati, kaj seliti v Maribor in kaj v Ljubljano. Pri tem bo zelo pomembno, v katerem mestu bodo zaposleni ostali brez služb, in če se Apollo odloči, da seli sedež nove velike banke v Ljubljano, na Slovensko cesto, lahko Mariborčani in širše samo skomignemo z rameni in rečemo kakšno pikro o centralizaciji … Objektivno gledano, je to vse, kar nam preostane, in v tem primeru bo regija ostala tudi brez finančne hrbtenice. Potem ko je banka zapustila Celje, bo pač še Maribor.
Tudi za zaposlene v Abanki nakup s strani Nove KBM ni bila dobra novica, kajti tudi oni bodo na udaru. Če bi Abanko kupil madžarski OTP, v nobeni od bank zaposleni ne bi imeli takšnih skrbi, saj OTP ne bi imel takšnih možnosti racionalizacij, kot jih ima sedaj Apollo, zaradi česar je verjetno tudi ponudil višjo ceno. SDH pač deluje po svoji logiki in pravilih in se nedvomno ne obremenjuje s skrbmi prebivalstva na vzhodu države, kakor tudi ne s tegobami nekega mesta, ki ga že skoraj 30 let zapuščajo najboljša podjetja in posamezniki.
Skrb za to je na politikih. Izvolili smo jih, da nas zastopajo in uveljavljajo naše interese. To so politične odločitve. Zato pa vendar imamo predstavniško demokracijo. Ampak kje so tisti mariborski politiki, ki nas zastopajo? Se njihov glas sploh sliši? Jih kdo upošteva? Koga zastopajo? Nas ali svojo stranko? Imamo prebivalci ne-Ljubljane sploh kakšen politični vpliv na karkoli?
Jože Dover, Maribor
