Rozmari Petek
Da tudi tokrat celjski zakon, ki ga je vnovič vložila poslanka Janja Sluga in po katerem bi se končno saniralo najbolj kritične okoljske točke Celja, nima veliko možnosti za uspeh, je postalo jasno, ko je danes malo pred sejo odbora za infrastrukturo, okolje in prostor na temo predloga zakona o sanaciji Celja podalo svoje mnenje ministrstvo za okolje in prostor. Kot je povzela državna sekretarka z ministrstva dr. Metka Gorišek, nato pa zapustila sejo, je glavni očitek nesistemskost, saj ne rešuje vseh problematičnih področij v Sloveniji. Dodala je, da je premalo jasen in da nalaga nove naloge, zaradi katerih bi potrebovali dodatna finančna sredstva in zaposlene. Nato je opisala, da je vlada Celju za izboljšanje zraka namenila 80 odstotkov vseh sredstev, 3,2 milijona bo za sanacije vrtcev, 8 milijonov evrov za sanacijo Bukovžlaka (naloženo iz Evropske unije), od tega naj bi 1,7 milijona evrov prispevala Cinkarna Celje. Kritike so letele celo na domnevno neberljive grafične priloge, ki pa jih je Sluga s pomočjo ministra Andreja Vizjaka pridobila prav z ministrstva. Razmerje sil v odboru je botrovalo, da predlog zakona ni bil sprejet, čeravno so v prid zakonu spregovorili staroste slovenske okoljske problematike.
Kdo sme ali ne sme reči, da je Celje zastrupljeno
Več razlogov za zgodovinski korak
Tomaž Ogrin z Instituta Jožef Stefan jih je nagovoril, naj končno storijo zgodovinski korak, saj je razlogov več kot dovolj. Dušan Plut iz Sveta za varovanje okolja pri SAZU je dodal, da si Celjska kotlina glede na stopnjo degradiranosti zasluži podporo za odpravo problema zastrupljenih zemljin. "Ni časa za čakanje na sistemski zakon," je poudaril. Franc Lobnik, ki tudi deluje v omenjenem svetu pri SAZU, je dodal, da je glede na podatke tudi pravno nevzdržno, da se v Celju nič ne naredi. In še, da so se enako, z izgovori o nesistemskosti, pred 15 leti otepali pomoči Mežiški dolini. Besedo je dobil tudi predstavnik Cinkarne Celje Gregor Gajšek in opozoril, da bi s tem zakonom bila Cinkarna Celje neenakomerno obravnavana glede na druge onesnaževalce in da sama že leta pristopa k odpravljanju problematike na območju nove cinkarne.
Predlog zakona namreč Cinkarni Celje nalaga sanacijo stare cinkarne, česar se obstoječa cinkarna brani. Ocenjeni strošek sanacije je ravno tolikšen, kot je letni dobiček Cinkarne Celje, razdeljen pa bi bil na deset let. A ob tem je predsednik odbora Bojan Podkrajšek opozoril, da dobiček podjetja ni tema razprave. Še bolj je kasneje presenetil z opozorilom, da nihče v "tej dvorani" ne sme trditi, da je Celje zastrupljeno mesto. To je precej razburilo oba celjska poslanca Slugo in Željka Ciglerja. "Celje je zastrupljeno mesto že 150 let. Pokažite, kje piše, da jaz tega ne smem povedati," je dejala Sluga in nanizala podatke o opozorilnih in kritičnih izmerjenih vrednosti težkih kovin v celjski zemlji.
O iskanju politične pozornosti
Od tod naprej se je v debati govorilo še o vsem drugem, ne le o obravnavani temi. Tako je poslanka Sluga morala večkrat poslušati, da zakon vlaga tik pred volitvami v že tako pregretem ozračju. Poslanka SDS Mojca Škrinjar je dejala, da sicer razume Celjane, ker je res nedopustno, da toliko let čakajo na rešitev. Vendar pa je hkrati prepričana, da če katera vlada, potem lahko aktualna naredi nekaj za sistemskost. In še, da imajo tudi v Ljubljani težave. O iskanju politične pozornosti tik pred volitvami in še, da si bodo Celjani to vlado zapomnili po 608 milijonih evrov, kolikor so jih dobili preko različnih projektov, pa je menil Janez Moskvič (SDS). In da tako ali tako z zakonom ne morejo odpraviti težav, ki so se leta kopičile v Celju.
Razvleklo in razgrelo se je še zaradi napovedi predsednika Podkrajška, da bo na koncu besedo dobil le še predstavnik Cinkarne Celje, ne pa na sejo odbora vabljeni strokovnjaki, med njimi tudi nekdanji minister Jure Leben, ki je začel sanacijo celjskih vrtcev. Naposled je predsednik odbora odločil, da končne besede ne bo dal nikomur ne glede na pozive k temu. SD je nato prva predlagala prvo pavzo za posvetovanje, podobno sta nato storili še dve opozicijski stranki in glasovanje prestavili na skoraj 23. uro zvečer; najbrž računajoč, da bodo sejo nadaljevali jutri, a predsednik je zatrdil, da zavlačevanje ne bo pomenilo, da teme ne bodo prignali h koncu, četudi sredi noči. Kmalu zatem je poslanca SNS Dušana Šiška nadomestil poslanec Zmago Plemeniti Jelinčič, seji so se pridružili še drugi pooblaščenci odsotnih članov odbora, tako da se je na koncu razmerje z 8:7 prelevilo v 10:8.
Nesorazmerje političnih sil v odboru, kar je bil tudi eden od očitkov, je tako odločilo, kot je bilo očitno že na začetku večurne seje - Celju niso dali možnosti, da bi prišlo na parlamentarno sejo, kar pomeni, da se celjska kotlina ne bo reševala zdaj, temveč nekoč v prihodnosti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
