(POGLED) Epidemija, ki ruši ekonometrične modele

Epidemija, ki je presenetila svet, nas je ulovila nepripravljene, vendar je to zaradi njene narave pričakovano. Makroekonomisti smo prvič po letu 2008 ponovno izgubili del zaupanja poslovne in strokovne javnosti, saj nas je večina v roku 14 dni znižala svoje napovedi gospodarske rasti v povprečju tudi za 8 odstotnih točk. Ekonometrični modeli so odpovedali. Ponovno. V letnim almanahih o tveganjih, ki jih pripravlja Svetovni ekonomski forum (The Global Risk Report), je sicer epidemija vedno bila našteta kot tveganje, vendar se nanjo poslovni subjekti niso posebej pripravljali, saj njihova sporadičnost (dogajajo se vsakih nekaj 100 let) in stroški prilagoditve niso odtehtali tega ravnanja. S tega vidika je covid-19 še najbolj podoben španski gripi, ki je zajela svet kmalu po koncu 1. svetovne vojne (1918-1920). Okužila se je ena tretjina svetovne populacije in terjala je okoli 50 milijonov mrtvih oziroma 3 odstotke svetovne populacije. Dobrih ocen vpliva na gospodarsko rast v tistem času nimamo. Najbližje so ameriške ocene na podlagi podatkov o prodaji na drobno. Te dokazujejo, da se je del potrošnje le prestavil iz enega četrtletja v drugega, kar pomeni, da je visokemu padcu BDP sledila hitra rast. Tveganje tega sicer osrednega scenarija, ki ga pričakujemo tudi pri Analitiki GZS, je v primeru, da bi bili na ponudbeni strani še vedno prisotne omejitve, povezane z nepravočasno dobavo polproizvodov ali pa da bi na strani povpraševanja prišlo do večjega strahu pred izgubo zaposlitve (v Sloveniji in Evropi), kar bi oslabilo potrošnjo. To bi vodilo zopet v daljšo obdobje varčevanja. Po do sedaj videnem in slišanem se lahko strinjamo, da so države po vsem svetu temu namenile veliko pozornost, saj poskušajo na eni strani poskrbeti za kritje dela fiksnih stroškov podjetjem kot tudi podporo likvidnosti, ki je potrebna zaradi rasti nezaupanja med poslovnimi subjekti. Tudi centralne banke kažejo jasno željo, da z monetarnimi ukrepi prispevajo k temu, da se stroški zadolževanja v teh razmerah ne povečajo. Finančni trgi so to pripravljenost nagradili z visoko rastjo cen tečajev, kar pomeni, da ocenjujejo, da bodo dobički prizemljeni pretežno le v drugem četrtletju.