Tanja Fajnik Milakovič
V ponedeljek, 2. septembra, se zaključuje javna razprava o pokojninskih spremembah. Odziv je bil precejšen. Večino pripomb in predlogov so posredovale fizične osebe, svoja stališča pa so podali tudi fiskalni svet, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ), Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS), Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in nekatere politične stranke.
Največ pripomb na dvojni status
Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da se največ pripomb in predlogov nanaša na dvig odmernega odstotka, drugačno upoštevanje prostovoljnega zavarovanja v pokojninsko dobo brez dokupa in višino pokojnine, ki naj bi jo prejemali tisti, ki bodo delali tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev ob plači. "Vseh pripomb in predlogov ne bo mogoče upoštevati," ugotavljajo, saj nekateri med njimi niso predmet predvidenih sprememb, nekateri predlogi, predvsem okrog dvojnega statusa upokojencev, pa se med seboj celo izključujejo, pravijo. In pojasnjujejo: "Nobena predlagana rešitev še ni dokončna, razen da je umaknjen prvotni predlog ministrstva, po katerem bi se upokojitvena starost za zavarovance brez 40 let pokojninske dobe postopno zvišala s 65 na 67 let. Pogajanja med socialnimi partnerji se bodo septembra namreč nadaljevala."
Dviga starosti s 65 let na 67 ne bo
SAB za višje odmerne odstotke in bonuse
Bodo pa pokojnine za 40 let dela višje za moške, saj nasprotovanj predlogu, da se odmerni odstotek s sedanjih 57,25 odstotka postopno dvigne na 63,5 odstotka, ni. Za ženske ta odmerni odstotek velja že zdaj. Pokojnine naj bi se povišale tudi za vsakega otroka, in sicer za enega za 1,36 odstotka, a največ za tri otroke. Pri tem bi postavili pogoj, da se upravičenka ali upravičenec ne upokoji predčasno. Še vedno pa bi ostala v veljavi tudi zdajšnja možnost, po kateri se lahko zaradi otroka upokoji prej.
Socialni partnerji so se prav tako dogovorili za spodbude tistim, ki bodo delali po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe. Kompromisni predlog predvideva, da bi se pokojnina zvišala za tri odstotke za vsako leto, pri čemer bi se za vsakih šest mesecev dopolnjene pokojninske dobe prištelo 1,5 odstotka. Po zdajšnji ureditvi se prišteje en odstotek na vsake tri mesece.
Odprt tudi trg dela
Glede trajanja denarnega nadomestila za starejše brezposelne je v javni razpravi predlog, ki določa, da bi nadomestilo starejši od 53 let z zavarovalno dobo več kot 25 let lahko prejemali 19 mesecev, starejši od 58 let in z več kot 28 leti zavarovalne dobe pa še vedno 25 mesecev. Ta predlog je med socialnimi partnerji začasno usklajen, ni pa še dokončen, pojasnjujejo na ministrstvu.
Brez soglasja ostaja še vprašanje glede podaljšanja minimalne zavarovalne dobe za pridobitev pravice do nadomestila. Še vedno je na pogajalski mizi predlog o zvišanju z devet na deset mesecev v zadnjih 24 mesecih. Odprto pri predlogu sprememb in dopolnitev zakona o urejanju trga dela prav tako še vedno ostaja kot pogoj za vpis v evidenco brezposelnih osnovno znanje slovenskega jezika (nivo A1) za državljane tretjih držav.
Najnižje denarno nadomestilo za brezposelne naj bi se zvišalo s sedanjih 350 evrov na 530. To je za zdaj edina sprememba, ki ni sporna za socialne partnerje. Najvišje pa ostaja enako, 892 evrov.
Fiskalni svet od vlade zahteva izračune
Glede tako imenovanega dvojnega statusa upokojencev pa se jim zdi neustrezen predlog, da bi zahtevo za pridobitev 40 odstotkov starostne pokojnine ob izpolnitvi pogojev za upokojitev upravičenci lahko dali kar med trajanjem obstoječega delovnega razmerja. Zavzemajo se, da bi lahko zavarovanci to vlogo podali šele naknadno, po prekinitvi delovnega razmerja oziroma po sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi. "Treba je spodbujati delovno aktivnost starejših, hkrati pa dati priložnost tudi mlajšim," menijo.
Fiskalni svet pa vladi predlaga, naj v postopku sprejemanja zakona pripravi in javno objavi izračune javnofinančnih posledic za daljše obdobje oziroma vsaj za obdobje do leta 2040. Pri tem izpostavljajo povečanje odmernih odstotkov, ki bi se postopno dvigovali do leta 2025, pri čemer opozarjajo, da se po letu 2025 v skladu z demografskimi projekcijami pričakuje povečanje števila upokojencev, kar bi lahko vplivalo na povečanje javnofinančnih sredstev v obdobju, ko se zaradi pričakovanih višjih stroškov staranja pričakuje njihova hitra rast.
Čeprav na fiskalnem svetu ugotavljajo, da predlog zakona vsebuje tudi rešitve, ki spodbujajo k podaljšanju delovne aktivnosti, pa so po njihovi oceni učinki takšnih ukrepov težje določljivi. Pri sprejemanju zakonodaje z dolgoročnimi javnofinančnimi učinki je zato treba ugotoviti, ali so izzivi dolgoročne vzdržnosti javnih financ ustrezni, pojasnjujejo.
