Požar v jeseniški bolnišnici, v katerem sta v torek umrla pacienta, je sprožil vrsto vprašanj o požarni varnosti v drugih slovenskih bolnišnicah (pa ne le v bolnišnicah, tudi v javnih ustanovah nasploh). In tudi o tem, kakšen je nadzor nad požarno varnostjo. Romana Lah, inšpektorica in Vodja sektorja za inšpekcijski nadzor na Inšpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (IRSVNDN), je na vprašanje o stanju požarne varnosti v slovenskih bolnišnicah in morebitnih odstopanjih od predpisanih smernic odgovorila: "Z vidika požarne varnosti v delu, ki je v pristojnosti IRSVNDN, se nadzor v bolnišnicah ne razlikuje od nadzorov pri drugih zavezancih. V skladu z letnimi programi dela v bolnišnicah praviloma izvajamo nadzore s področja varstva pred požarom na tri do štiri leta. To so redni nadzori. V sklopu rednih nadzorov preverimo predvsem spoštovanje predpisanih splošnoorganizacijskih ukrepov (požarni red, požarni načrt, načrt evakuacije), izvajanje usposabljanj zaposlenih in vzdrževanje opreme za varstvo pred požarom (gasilni aparati, sistemi za javljanje požara, avtomatski sistemi za gašenje ...). Če prejmemo prijavo, ki je vezana na posamezno bolnišnico, se opravi izredni nadzor na podlagi prijave. Ali je obseg nadzora le v obsegu prijave ali širši, je odvisno od vmesne časovne periodike rednih nadzorov. To velja tudi za oba univerzitetna klinična centra. Kakšnih posebnih smernic za bolnišnice, ki bi bile izdane in kjer bi imel pristojnost nadzora naš inšpektorat, ni."
UKC Maribor: Stolpnica brez požarnih stopnic in dvigal
Tudi v UKC Maribor kljub nekaterim težavam (na infekcijskem oddelku deluje na primer le eno dvigalo) redno vzdržujejo vgrajene naprave in gasilne aparate, aktivna požarna zaščita je vezana na nadzorni center, kar omogoča takojšnje ukrepanje, povezani so tudi z gasilci.
Kot so nam pojasnili v mariborski bolnišnici, je ocena požarne ogroženosti v večini objektov srednja oziroma srednja do povečana požarna ogroženost. Majhna požarna ogroženost je na oddelku za psihiatrijo, kjer je vgrajen sistem za avtomatsko gašenje požara (sprinkler sistem) in oddelku za onkologijo. Tam sta v prostorih, kjer se izvaja diagnostika, nameščena sistem za avtomatsko javljanje požara in gasilni sistem s plinastim gasilom. Oba oddelka sta v stavbah, ki sta novejše gradnje. "Največjo problematiko predstavljajo stolpnica klinike za kirurgijo, ki nima požarnega stopnišča in ne požarnih dvigal, oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja in oddelek za prehrano in dietetiko, ki nimata vgrajenih sistemov," pravijo v UKC. Dodajajo, da je večina objektov (skupaj 15) starejše gradnje, zato gre le za delno pokritost vgrajenih sistemov javljanja požara, tako avtomatskih kot ročnih, problem pa predstavljajo tudi vse druge gradbene zasnove, kot so požarna stopnišča, požarni sektorji, požarna vrata, požarna dvigala.
Temeljita obnova v celjski bolnišnici
Že dan po požaru je Boris Balant, glavni inšpektor na omenjenem inšpektoratu, poudaril, da tehnične smernice opredeljujejo, kako morajo biti opremljeni večstanovanjski objekti, koliko senzorjev za javljanje požara mora biti nameščenih, kje morajo biti in tako naprej, inšpektorat pa to preveri. Ker je znotraj slovenskih bolnišnic tudi veliko starih zgradb, se postavlja vprašanje, ali so te glede požarne varnosti bolj ogrožene kot novejši objekti. Balant je o tem dejal: "Evakuacijske poti morajo biti enake kot takrat, ko se je stavba gradila, ljudje morajo biti usposobljeni ne glede na to, ali se je stavba zgradila danes ali pred 20 leti."
V bolnišnicah vsako leto potekajo vaje evakuacije, občasno pa tudi druga usposabljanja za ukrepanje v primeru požara. V celjski bolnišnici izvajajo zdravstveno dejavnost v več stavbah, in ker bodo nadomestne objekte gradili več let ter bo morala bolnišnica do leta 2024 delovati v starih prostorih, imajo izdelan projekt celovite obnove sistema javljanja požara. Tako so v času izgradnje urgentnega centra odstranili stare požarne centrale in v urgentnem centru centralizirali sistem za javljanje požara. Ob tej centrali je zagotovljena 24-urna prisotnost varnostnika. Prav tako imajo neposredno javljanje požara v Poklicni gasilski enoti Celje, ki ob alarmu zagotovi takojšnji prihod gasilcev.
UKC Ljubljana z lastnimi gasilci
V UKC Ljubljana za požarno varnost skrbi ekipa desetih gasilcev, v vsaki izmeni delata po dva. "Zaposlene redno izobražujemo in usposabljamo, reševanje pa bi bilo najbolj zahtevno iz objektov, v katerih so najtežji pacienti," so sporočili iz UKC. Vsak dan pregledajo požarne sisteme v vseh 30 objektih, nekateri so opremljeni s sistemom požarnega javljanja, nekateri novejši tudi z avtomatskim gašenjem, starejši objekti pa so le delno opremljeni z najsodobnejšimi požarnovarstvenimi sistemi. V minulih petih letih je pristojni inšpektorat opravil več pregledov požarne varnosti. "Med pregledom so bile občasno ugotovljene tudi napake, ki pa smo jih v roku ali v podaljšanem roku ureditve, za katerega smo zaprosili, odpravili," so še zapisali v sporočili UKC Ljubljana.
Vaje evakuacije vsako leto
Kot sporočajo iz bolnišnic, imajo vaje evakuacije vsako leto vsaj enkrat, seveda pa skozi vse leto skrbijo za požarno varnost, kot to terjajo predpisi. V Splošni bolnišnici Murska Sobota (SBMS) so zagotovili, da je za požarno varnost poskrbljeno tudi v skladu s standardom ISO. Lani jih je večkrat obiskal požarni inšpektor, ki ni ugotovil nobenih pomanjkljivosti. Hkrati so v bolnišnici povedali, da je v ustanovi, kakršna je njihova, kamor vsak dan pride tudi veliko ljudi od zunaj, težko zagotoviti popolno varnost. Vse paciente in svojce ob sprejemu in med oskrbo opozorijo na neprimernost posedovanja ostrih predmetov, vžigalic ali vžigalnikov. Povedali so še, da od leta 1993 v bolnišnici, ki deluje na več lokacijah, ni bilo nobenega požara.
Leta 2008 je ministrstvo za zdravje pripravilo posebne smernice požarne varnosti, ki veljajo za bolnišnice, in v teh smernicah so merila strožja kot za druge objekte.
Vsako leto 40 inšpektorjev opravi od štiri do pet tisoč inšpekcijskih nadzorov.
Prioritete inšpekcijskih pregledov so zgradbe, v katerih se zadržuje večje število ljudi ali posebne ranljive skupine (oboleli, starejši, otroci).
V kirurški stolpnici UKC Maribor štiri dvigala iz leta 1975 ne omogočajo evakuacije v primeru požara.
