Premier Marjan Šarec je za ponedeljek na Brdu sklical koalicijski vrh, ki bo imel poleg analize aktualnih razmer predvsem eno ključno temo: proračun za prihodnji dve leti. Finančni minister Andrej Bertoncelj bi v kratkem moral imeti dokumente pod streho, ponedeljkov sestanek bi tako moral biti finalni. Vlada naj bi proračuna potrdila v dveh tednih, v državnem zboru morata biti do 1. oktobra.
Zadnje dni prejšnjega tedna so tako potekala zadnja usklajevanja - na ravni koalicije pred sejo vlade, v vladi in tudi "bilateralno" med finančnim ministrstvom in resornimi ministrstvi. Osnovni razrez za proračuna 2020 in 2021 je bil sprejet, odlok državnega zbora pa je že določil tudi zgornje meje, ki so pri državnem proračunu za leto 2020 postavljene pri 10,450 milijarde evrov, za 2021. pa še pet milijonov višje. Da bi spreminjali odlok, ni zelo verjetno.
- 10,450 milijarde evrov je zgornja meja proračuna za leto 2020.
- 5 milijonov evrov večji naj bi bil proračun za leto 2021 v primerjavi s proračunom za 2020.
- 3,1-odstotna gospodarska rast je podlaga za pripravo proračuna za leto 2020, za leto po tem pa 2,8-odstotna.
Diplomati in vojaki
A tik pred zdajci, v zadnjih pogajanjih, so po naših informacijah predvsem trije ministri zahtevali še nekaj popravkov oziroma dodatnega denarja. Šef diplomacije Miro Cerar bi si po neuradnih virih želel še dodatnih deset milijonov evrov za krepitev delovanja diplomatske mreže, v načrtu naj bi bilo tudi ponovno odprtje veleposlaništva na Irskem, ki ga je Slovenija zaprla med gospodarsko krizo. Prav tako bi dodaten denar potrebovali za nove pospeške v pripravah na slovensko predsedovanje EU in za članarine v mednarodnih organizacijah. Slabih deset milijonov evrov več je Cerar za leto 2020 glede na 2019. sicer že izpogajal.
Preden se začne burno proračunsko obdobje
Premier Marjan Šarec je ob robu osrednje prireditve ob 150-letnici gasilstva na Slovenskem v Metliki za medije komentiral tudi aktualno politično dogajanje. Pred ponedeljkovim vrhom koalicije na Brdu pri Kranju je dejal, da so ga sklicali zato, da s predlogom proračuna seznanijo še poslance, preden se začne "burno proračunsko obdobje". Na vprašanje, ali pričakuje kakšen konflikt in kje, je Šarec dejal, da pričakuje tudi kakšno ostro debato, vendar z zavedanjem, da je skupni cilj vseh, da proračun sprejmejo. "Ker če bomo proračun sprejeli, potem bo država delovala, brez sprejetega proračuna država ne more normalno delovati," je opozoril Šarec. Na vprašanje, ali bo na proračun vezal zaupnico, pa je dejal, da se o tem še ni odločil. (sta)
Kaj je na Bledu (na)povedal Črnčec
Zanimivo pri tem je, da je takšen manever na neki način nekaj dni prej na blejskem Strateškem forumu napovedal najvplivnejši državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, nekdanji šef vojaških obveščevalcev Damir Črnčec, ki je tam izjavil, da je za Slovenijo Nato najcenejša zavarovalna polica. In dalje: Slovenija je začela obnovo strateških dokumentov, začeli pa bomo tudi dvigovati trošenje za obrambo, ne zaradi Nata, ampak zaradi nas. O tem je prek twitterja poročal tudi naš novinar Uroš Esih. Predsednik vlade Šarec naj bi bil dodatnim evrom za vojsko, ki ni v dobri kondiciji, naklonjen. Ali je do dogovora v zadnjih dneh prišlo, pa bi moralo biti jasno v ponedeljek.
Da so nekatere stvari, ko gre za obrambno politiko, na relaciji Erjavec-Šarec-Črnčec oziroma LMŠ-Desus vnaprej usklajene, sicer ni skrivnost. Na nedavnem nastopu pred novinarji, pred katerimi se je sicer pojavila po dolgem času, je slabe razmere v vojski pojasnjevala tudi načelnica generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc. Proračun ministrstva za obrambo je po julija določenem razrezu dobrih 530 milijonov evrov.
Vlada naj bi proračuna potrdila v dveh tednih, v državnem zboru morata biti do 1. oktobra
Povečana tveganja javnofinančne politike
Vprašanje je, ali Bertoncelj sploh lahko upošteva dodatne želje, potem ko je Cerarja denimo zavrnil in vztrajal pri parametrih, ki jih je vladajoča politika definirala pred meseci. Dodaten denar si je za obnovo cest in druge infrastrukture želela tudi Alenka Bratušek. O tem je konec tedna pisal tudi Dnevnik. V SD naj bi v zadnjih pogovorih opozarjali, da bodo z obstoječimi predvidenimi sredstvi težko dosegli cilje iz koalicijske pogodbe. Četudi je bil denimo resor izobraževanja deležen znatnega povišanja sredstev, in sicer krepko čez 100 milijonov evrov, pa se bo večina tega prelila v višje izdatke za plače, saj predstavlja izobraževanje znaten del javnega sektorja.
V proračunskih predlogih ministrstvo za finance, kot je minister Bertoncelj že večkrat pojasnil, sledi trem ključnim prioritetam - razvoj, sociala in plače -, spoštuje pa po zagotovilih ministra Andreja Bertonclja tudi zakon o fiskalnem pravilu. Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, je sicer vlado že opozoril, da so tveganja pri javnofinančni politiki povečana. V pogajanjih je zavrnil 600 milijonov dodatnih želja. Proračuna sta pripravljena na predpostavki, da bo gospodarska rast naslednje leto 3,1-odsotna, še leto po tem pa 2,8-odstotna. Tema, ki jo bodo koalicijski partnerji pri proračunski razpravi morali odpreti, je tudi zahteva Levice po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma njegovemu prenosu v obvezno zdravstveno zavarovanje. Levica s tem namreč pogojuje podporo proračunu. V zadnjem tednu je na tej točki prišlo do zbližanja stališč, po zadnjih informacijah naj bi proračun tako imel podporo zunajkoalicijskih partnerjev.
