Uroš Esih
Prvi predlog SDS o spremembi zakona o davku na dodano vrednost (DDV) je državni zbor zavrnil decembra lani, drugega februarja letos, tretjega danes. Poslanci so namreč na izredni seji razpravljali o predlogu SDS za vrnitev stopenj DDV na raven izpred krize. "Cilj predlaganega zakona je torej znižanje stopenj davka na dodano vrednost na predkrizno raven, znižanje splošne stopnje s sedanjih 22 odstotkov na 20 odstotkov, s čimer bi razbremenili državljane, predvsem tiste, ki imajo najnižje prihodke, hkrati pa bi s tem spodbudili tudi potrošnjo, kar bi ugodno vplivalo na gospodarsko rast ter konkurenčnost in s tem v končni fazi tudi na prihodke v državni proračun," je v imenu SDS pojasnjeval poslanec Marko Pogačnik.
Nižji DDV - 580 milijonov evrov manj v proračunu
Poleg tega so v SDS še predlagali, da v Sloveniji, kar naj bi bil primer v številnih državah EU, uvedejo dodatno znižano stopnjo DDV. Prvo v višini 8,5 odstotka, drugo pa v višini pet odstotkov, v katero bi bili vključeni trgovski artikli, kot so otroška oblačila in obutev, gasilska oprema, osnovni življenjski proizvodi, denimo kruh, sir, jajca, sadje in zelenjava. V SDS so prepričani, da bi navedene spremembe koristile tako gospodarstvu kot državljanom. Znižanje DDV bi proračun po njihovo prenesel, saj se v letu 2018 pričakuje za približno 1,4 milijarde evrov več prihodkov v državni proračun, kot jih je bilo v letu 2014.
Veliki trgovci bi bili verjetno največji profiterji znižanja DDV
Trajno je DDV dvignila Cerarjeva vlada
Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014, ki je bil sprejet 21. maja 2013, se je DDV zvišal začasno. Splošna stopnja se je povečala z 20 odstotkov na 22, znižana stopnja pa se je povečala z 8,5 odstotka na 9,5. Takratna vlada Alenke Bratušek, ki je zakon predlagala, je zatrjevala, da gre za začasen protikrizni ukrep, ki bo trajal dve leti in s katerim naj bi stabilizirali javne finance. Vlada Mira Cerarja je nato v noveli zakona o DDV predlagala, da višje stopnje postanejo trajne, bivša koalicija je nato novembra leta 2015 v državnem zboru sprejela trajno uzakonitev višjih stopenj DDV.
SDS so podprli le v desni opoziciji
"V tem trenutku ima več kot polovica držav članic višjo splošno stopnjo od predlagane in samo pet držav uvedeno znižano drugo stopnjo," je izpostavil Igor Peček iz LMŠ. Madžarska ima, za ilustracijo, 27-odstotni DDV. "Naša davčna stopnja ni višja od tiste v sosednjih državah. Če bi bila, bi to morda zmanjšalo potrošnjo v Sloveniji, ker bi del potrošnikov raje nakupoval čez mejo, in takrat bi lahko razmišljali o spremembi, a to se ne dogaja," je povedal Franc Kramar (SAB). "Kdor podpira politiko nizkih davkov, ogroža sedanjost in prihodnost, svojo in svojih otrok," je dodal Robert Polnar (Desus).
Desna opozicija je bila drugačnega mnenja. Iva Dimic iz Nove Slovenije je ugotovila, da politika visokih davkov izkazuje veliko nezaupanje do sposobnosti državljanov za upravljanje denarja, ki ga sami zaslužijo. Zmago Jelinčič (SNS) pa je povedal, da je že skrajni čas za znižanje DDV: "Vlada se ne zaveda, da nižji DDV prinaša večje nakupe, večji nakupi pa prinašajo več denarja."
