SDS za ponovno uvedbo naborništva

Žana Vertačnik Žana Vertačnik
16.01.2020 19:08

Nova opozicijska pobuda, ker da "število stalnih pripadnikov ne zadošča več za obrambo Slovenije v primeru vojaškega napada niti ne za učinkovito delo v miru".

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Po Mahniču naborništvo pomeni odvračanje vojaških groženj, krepitev domoljubja, krepitev narodne zavesti in boljše psihofizično stanje državljanov in državljank.
Andrej Petelinšek

"V SDS predlagamo reaktivacijo naborniškega sistema," je v družbi poslanca Žana Mahniča včeraj pobudo SDS naznanil nekdanji obrambni minister Aleš Hojs. Pri tem je spomnil na v letu 2012 sprejeto doktrino vojaške strateške rezerve, kjer so bili jasno opredeljeni cilji o dodatnih pripadnikih. "Sposobnost države za učinkovito odzivanje na vojaške grožnje bo odvisna predvsem od zagotovitve pogojev za pravočasno preoblikovanje Slovenske vojske z vidika njene popolnjenosti, opremljenosti, organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti," je Hojs še navedel zapisano v doktrini in nato povedal, da se od takrat na tem področju ni zgodilo praktično nič. V SDS so sicer pred štirimi leti podali pobudo o ustanovitvi nacionalne garde, je opomnil, a so "danes zadeve precej drugačne in to ni več izvedljivo". Zdaj predlagajo reaktivacijo naborniškega sistema, ki jo je mogoče doseči s spremembo zakona o vojaški dolžnosti, je nadaljeval Hojs in dejal, da je "zadeva relativno enostavna".

Za obdobje šestih mesecev

Poslanec Mahnič je predstavil podrobnosti predloga, ki so ga včeraj vložili v parlamentarno proceduro. Predlagajo, da "vojaški rok traja šest mesecev, v kolikor pa se kdo odloči za civilno služenje vojaškega roka, pa to traja dvakrat več". Vojaški obvezniki bi postali s 17. letom, praviloma pa bi vojaški rok pričeli služiti z dopolnjenim 19. letom. V primeru študija bi služili po zaključku šolanja, je pojasnil Mahnič. Služenje vojaškega roka, ki bi z zakonom stopilo v veljavo 1. septembra letos, bi bilo obvezno za moške, "v kolikor pa bi se želele pridružiti ženske, pa je to njihova prostovoljna odločitev". Mahnič, ki je večkrat naznanil ogorčenje nad stanjem v Slovenski vojski, je v povedal še, da bi naborništvo pomenilo zlasti "odvračanje vojaških groženj, krepitev domoljubja, krepitev narodne zavesti in boljše psihofizično stanje državljanov in državljank". Bi pa morali s tem posodobiti nekatere zmogljivosti, logistični stroški bi tako po besedah Mahniča nanesli deset milijonov evrov, kadrovski pa 23 milijonov.

O naborništvu prej že Erjavec

Si pa po oceni Mahniča lahko obetajo podporo tudi nekaterih koalicijskih partnerjev, zato je menil, da bi lahko bil zakon po prvem branju sprejet. Na vprašanje, koga konkretno ima v mislih s podporo, je Mahnič povedal, da so se po njegovem vedenju do tega najbolj jasno opredelili v Desusu. Vodja Karl Erjavec je sicer resda že pred volitvami sprožil razpravo o ponovni uvedbi služenja vojaškega roka. Po besedah Mahniča pa bi lahko računali tudi na podporo SNS, in "kakor vem, so o tem enkrat govorili tudi v SAB, vendar bi bilo treba preveriti".

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta