Vnetje obnosnih votlin in srednjega ušesa, pljučnica, okužba krvi in vnetje možganskih ovojnic (meningitis) so bolezni, ki jih povzročajo pnevmokoki, nekatere med njimi pa se lahko končajo celo s smrtjo. Kot so poudarili na novinarski konferenci Sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva, lahko pnevmokokne okužbe preprečimo s cepljenjem.
Širi se s kašljanjem in kihanjem
Simptomi, ki kažejo na pnevmokokno pljučnico, so kašljanje, visoka temperatura in bolečina v predelu pljuč. Povprečno trajanje hospitalizacije pri pnevmokokni pljučnici je deset dni, okrevanje lahko traja več tednov ali mesecev, za kar do 20 odstotkov ljudi pa je pnevmokokna pljučnica usodna. Kako nevarna je, priča dejstvo, da zaradi nje na dan zboli približno 9000 ljudi v Evropi, za Slovenijo pa velja, da je pogostost hudih pnevmokoknih okužb večja kot v številnih evropskih državah.
Po besedah epidemiologinje Alenke Kraigher bakterije, ki povzročajo pnevmokokne okužbe, lahko nosimo v ustno-žrelnem predelu, od koder pride tudi do okužbe pljuč. Okužba, ki jo lahko prenašamo, četudi nimamo znakov bolezni, se širi s kašljanjem in kihanjem. V družinskem okolju pa zlasti majhni otroci predstavljajo nevarnost za prenos okužbe na starejše ljudi, še posebno če imajo ti kronične bolezni ali okrnjeno imunost. "Pnevmokokne okužbe zgolj s cepljenjem majhnih otrok, ki pri nas poteka že vrsto let, ne moremo premagati. Zato je cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, poleg gripe, smiselno za vse generacije."
V eno ramo cepivo proti gripi, v drugo proti pnevmokoknim okužbam
Mikrobiologinja Metka Paragi je poudarila, da je pri nas precepljenost otrok okoli 50-odstotna, kar je premalo za doseganje želenih učinkov cepiva oziroma da bi to vplivalo na odrasle. Po njenem mnenju bi bila potrebna dodatna ozaveščenost pediatrov, da bi se dvignil odstotek precepljenosti. Zdravnica družinske medicine Nena Kopčavar Guček je prepričana, da ne bi bilo odveč, če bi še osebni zdravnik svetoval tovrstno cepljenje. Po njenih besedah je sedaj ravno pravi čas za cepljenje.
In če posameznik še ni cepljen proti gripi, naj se zaščiti naenkrat: v eno ramo prejme cepivo proti gripi in v drugo cepivo proti pnevmokoknim okužbam.
Komu najbolj koristi cepljenje:
- otrokom v prvih letih starosti, kar priporoča zdravniška stroka;
- starejšim od 65 let, srčno-žilnim bolnikom, diabetikom, bolnikom s kronično pljučno boleznijo (na primer s KOPB, astmo), bolnikom s stanji, ki oslabijo imunski sistem (s presaditvijo kostnega mozga, presaditvijo organov, bolnikom na imunosupresivni terapiji);
- onkološkim in hematološkim bolnikom, bolnikom s končno ledvično odpovedjo (bolnikom na dializi), kadilcem, alkoholikom.