Elizabeta Planinšič
Med ukrepi, ki jih vlada načrtuje v prihodnjih dneh, je tudi postopkovno sproščanje sodnih in upravnih zadev. Sodišča so, spomnimo, v času ukrepov zaradi omejitve širjenja koronavirusa odločala zgolj v nujnih zadevah, torej v preiskavah in sojenjih v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, v zadevah zavarovanja, izvršilnih zadevah v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, sporih za objavo popravka objavljene informacije ter v nekaterih zadevah prisilne poravnave in stečaja. Po noveli zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami zaradi epidemije covida-19 bi zdaj sodišča lahko odločala tudi v nekaterih nenujnih zadevah. Na ministrstvu za pravosodje sicer opozarjajo, da bo potrebna posebna previdnost, da se zaradi ukrepov za varovanje zdravja ljudi ne omogoči oškodovanja pravic šibkejših strank, predvsem tistih, ki nimajo stalnega dostopa do kvalificiranega pravnega svetovanja in zastopanja. "Zato je nujno, da se delovanje sodstva začne postopoma in ne hipno in posledično na škodo strank, še posebej tistih najšibkejših," so poudarili.
Sodniki intenzivno delajo tudi doma
Pojavljajo se tudi ugibanja, kakšni bodo sodni zaostanki zaradi okrnjenega dela sodišča v času epidemije. Na vrhovnem sodišču odgovarjajo, da verodostojne ocene še ni mogoče podati, zagotovo pa zastojev, ki bodo nastali zaradi tega, ne bo mogoče odpraviti čez noč. "Statistični podatki sicer kažejo, da so sodišča v letošnjem marcu opravila za polovico manj narokov kot v marcu lani," navaja vrh sodstva. Dodajajo pa, da se bo število zadev, ki bodo v reševanju po koncu izrednih ukrepov, povečalo tudi na račun dejstva, da lahko sodniki sedaj, ko jih večina dela od doma, intenzivno študirajo predvsem zadeve, ki so jih v reševanje prejeli pred epidemijo. "Na novih zadevah, ki so jih prejeli po tem datumu, se dela v omejenem obsegu, ker pogoji za vsebinsko reševanje praviloma še niso izpolnjeni - razen v primerih, ko gre za nujne zadeve," pravijo na vrhovnem sodišču.
Del sodniških plač v humanitarne namene
Sodniki so izvzeti iz 30-odstotnega znižanja plač, jih je pa premier Janez Janša pozval, naj si sami znižajo plače. Da je to mogoče storiti samo z zakonom, mu je odgovoril Damijan Florjančič. Je pa slovensko sodniško društvo konec marca ustanovilo tako imenovani koronaračun, na katerega sodniki donirajo del svoje mesečne plače. Andrej Ekart, predsednik društva, je pojasnil, da so do včeraj zbrali dobrih 23 tisoč evrov in pretekli teden že donirali 5000 evrov Rdečemu križu in prav tolikšen znesek Karitasu. "Sredstva še zbiramo in jim bomo donirali pomoči potrebnim tudi v prihodnje. Nekateri sodniki so tudi neposredno darovali sredstva posameznim humanitarnim organizacijam ali domovom za starejše občane," še pravi Ekart.
Rešitev v povečanju uporabe videokonferenc
Odvetništvo glede morebitnega postopnega sproščanja sodnih postopkov vidi rešitve predvsem v povečanju uporabe digitalnih storitev, videokonferenc in nadgradnji e-poslovanja, je pravosodni ministrici Lilijani Kozlovič dejal predsednik odvetniške zbornice Roman Završek. Predsednica notarske zbornice Sonja Kralj je ministrici dejala, da notarji večjih težav nimajo, arhiv je tudi sedaj dostopen strankam, prav tako so organizirali dežurstva za nujne zadeve. Notarji
skrbijo, da se pravni standardi ne znižujejo in da pravna varnost strank v teh poslih ni ogrožena. Aktivno delajo na področju digitalizacije, tudi z uporabo videokonferenčnih sistemov. Predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije Marko Zaman je izrazil pripravljenost sodelovanja pri spremembah insolvenčne zakonodaje, ki je del prioritet ministrstva v tem mandatu.
V pripravi izhodna strategija
Vrhovno sodišče sicer pripravlja izhodno strategijo za delovanje sodstva po odpravi koronaukrepov. Med možnostmi je skrajšanje sodnih počitnic, odločanje na instančnih sodiščih (na sejah) med sodnimi počitnicami ali sicer še v trajanju posebnih ukrepov tudi v nenujnih zadevah in odločanju na prvi stopnji v določenih nenujnih zadevah, ki ne zahtevajo neposrednega stika strank s sodiščem. "V vsem navedenem sodelujemo z ministrstvom za pravosodje," še pravijo na vrhovnem sodišču in dodajajo, da je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič tako že podal pobudo sodstva za skrajšanje sodnih počitnic, vendar bo za dejansko realizacijo te pobude - tudi če bo uveljavljena z zakonom - potrebna pripravljenost tudi ostalih deležnikov v sodnih postopkih, torej odvetnikov, državnih tožilcev, državnih odvetnikov.
