Število nesreč v gorah se povečuje

Sneg smo v nižinah le okusili, medtem ko so najvišji vrhovi že nekaj časa odeti v belo. A ne le specifične snežne razmere, če se odpravimo v hribe tudi pozimi, obisk visokogorja zaznamujejo še nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, morebiten veter, ki nas na izpostavljenih mestih lahko hitro vrže iz ravnotežja, pogosto pa še megla in slaba vidljivost, ki zahtevata bogato znanje orientacije. Pri Planinski zvezi Slovenije zato opozarjajo na načrtovano in odgovorno obiskovanje gora pozimi, ne mine namreč niti teden, da gorski reševalci ne bi imeli dela.

Kapa in rokavice so obvezna oprema

"V hribe je vedno primerno iti, a moramo imeti tudi primerno veliko izkušenj, znanja in turo prilagoditi svojim sposobnostim. Če izkušenj v zimskem času nimamo - hoja v gore je v tem času zelo kompleksna, potrebnega je tudi veliko znanja o zimskih plazovih - je bolje, da gremo v hribe z gorskim vodnikom, vodnikom planinske zveze ali ostanemo doma," svetuje strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi. Ob tem dodaja, da je smiselno izbrati lažje ture, ampak vedno s primerno opremo.

Usposabljanja pomagajo

Nesreča nikoli ne počiva. Med bolj nevarnimi pozimi so snežni plazovi in potrebno je posebno znanje, kako se jim izogniti oziroma kako ravnati, ko nas ujamejo. Veliko nesreč se zgodi zaradi napihanega snega, ki tvori klože, ki se ob večji obremenitvi odpeljejo po pobočju. Hoja z derezami po zbitem snegu prav tako zahteva določena znanja, nevarna pa so lahko tudi področja brez snega, ko je pod listjem podlaga zmrznjena in nam lahko spodrsne, ob neprimerni obutvi pa pride do padca, zvinov in drugih poškodb kolen in gležnjev.
"Letos moramo spet govoriti o povečanem številu nesreč. Vsako leto presežemo prejšnje. Lani smo prvič presegli številko 500. Do desetega decembra 2018 je bilo letos opravljenih 519 akcij, medtem ko lani vse leto 510. V dolino smo žal prinesli 31 mrtvih," pravi predsednik Komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije Jani Bele, da so številke zaskrbljujoče. Kljub obilnim snežnim padavinam - lani je na Kredarici zapadlo okrog 13 metrov snega, največja zabeležena višina snežne odeje je bila 5,5 metra - v pretekli zimi na srečo zaradi plazov ni bilo smrtnih žrtev, zabeležili so le pet posredovanj zaradi plazov, čeprav je bilo takih dogodkov znatno več. Mnogo dogodkov se je v plazovih srečno končalo predvsem zaradi uporabe plazovnega trojčka in upoštevanja napotkov z usposabljanji, je pojasnil Bele. Te dni je nevarnost snežnih plazov prve stopnje, torej majhna, snežna odeja pa stabilna.