Tradicionalni slovenski zajtrk: Tudi enkrat na mesec bi bilo premalo

Kruh, med, maslo, jabolko in mleko - učenci bodo v petek ponovno zajtrkovali tradicionalno slovensko. Ob letošnjem slovenskem zajtrku, ki poteka že osmo leto zapored, bodo v spremljevalnih dejavnostih v vrtcih in šolah razmišljali, kakšna sta pomen tal in njihova vloga pri pridelovanju kakovostne hrane. Kako na zajtrk - pri njem sodeluje več kot 90 odstotkov slovenskih vrtcev in šol - gledajo ravnatelji? V začetnih letih je bilo namreč mogoče slišati, da veliko hrane ostane in da je težko uskladiti zajtrk in malico, ki običajno potekata v razmaku ure ali dveh.

Ostaja le pri dobrem namenu

"Saj veste, kako je pri prehrani, učenci nikoli ne pojedo vsega, a zajtrk še kar pojedo," razlaga ravnateljica OŠ Rada Robiča v Limbušu Mojca Kirbiš. Pri slovenskem zajtrku na njihovi šoli sodelujejo vsako leto, učenci pridejo v šolo uro prej in se ob zajtrku pogovorijo o njegovem pomenu. Sicer pa tudi med letom namenjajo skrb zdravi šolski prehrani. Da pa imajo pri tem nekoliko zvezane roke, ko lahko le 20 odstotkov hrane naročajo mimo razpisov pri lokalnih pridelovalcih. "Mi tako naročamo vsaj mleko in mlečne izdelke, bi pa bilo fino, če bi lahko še kakšno hrano naročali tako," razlaga ravnateljica. Hrana lokalnih pridelovalcev je običajno predraga, da bi zadostila razpisnim kriterijem.

Želje po dietni hrani

Predsednik združenja ravnateljev in ravnatelj OŠ Janka Modra iz Dola pri Ljubljani Gregor Pečan razlaga, da je bil tradicionalen slovenski zajtrk vpeljan na pompozen način in da je danes, ko so mu postopoma dodali tudi vsebino, bolj smiseln. Iz promocije tega, da bi otroci zjutraj jedli, so se zdaj skoncentrirali tudi na promocijo kratkih verig od pridelovalca do krožnika otrok. "A če temu ne bo sledila zakonodaja, ki bi omogočala nabavo slovenske hrane tudi sicer, ne bomo nikamor prišli," je kritičen Pečan, ki poudarja, da bi morala Slovenija zbrati dovolj poguma, da bi se uprla diktatu EU in favorizirala domačo hrano. "Vse države brezsramno kršijo pravila in ščitijo svoje proizvajalce in kmete, le pri nas smo še bolj papeški od papeža in imamo še strožjo zakonodajo - da bodo cene ja čim bolj nizke, ne glede na kvaliteto!" poudari sogovornik. Prepričan je, da se tudi nam pri nabavljanju hrane ne bi bilo treba vsega držati "po regelcih". Eden od namenov tradicionalnega slovenskega zajtrka je najširšo javnost opozoriti na pomen oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja in ozaveščanje javnosti o pomenu domače pridelave in predelave hrane, a enkrat na leto je premalo.
Pečan ob tem opozori, da se je razprava o prehrani v zadnjem času skoncentrirala na zahteve po dietni in razni prehrani po željah staršev pri šolskih kosilih, ko starši ne razumejo, da šola ni dolžna omogočati nemedicinsko pogojenih diet. "Celo sestanek koalicije so imeli o tem, ali bi šole morale obvezno ponujati tudi vegetarijanski obrok. Vplivni starši skušajo preko različnih združenj in politikov pritiskati na šolo. Pogosto pozabljajo, da kosilo ni obvezen obrok v šoli, prav tako cena obroka ni tržna. Tudi smisel šolske prehrane ni, da bodo otroci jedli, kar si bodo izmislili, temveč da bodo jedli zdravo in uravnoteženo prehrano."