"Včeraj dopoldne je tudi v resnici začela delovati prva naša povojna borza, Jugoslovanska borza vrednostnih papirjev, delniška družba Ljubljana. Sodelovalo je 14 pooblaščenih borznih posrednikov (brokerjev), ki so prodajali in kupovali vrednostne papirje - obveznice Yulona, Juteksa, Laškega, Lesnine, Mebla, Belinke in Rogaške, blagajniška zapisa Ljubljanske banke - Gospodarske banke Ljubljana in delnico Grada, delniške družbe," je poročala novinarska kolegica Irena Ferluga v Večeru 30. marca 1990. S sprehodom skozi čas, ki se je vtisnil v borzni parket, se je včeraj s filmsko predstavo in nagovori zaslužnih za borzo okoli 200 zbranih spomnilo, kako je bilo. Pa ne zgolj zato, da ne bi šlo v pozabo, ampak da bi si, kot je rekel predsednik borzine uprave Aleš Ipavec, povedali, kako naj bo. Med njimi je bil tudi Vilijem Pšeničny, ki je tistega marca sodeloval z delnico Grada.
Veselinovič: Borza pravilno stavi na mlada podjetja
Nikakor ni bil edini, ki je bil zraven čisto na začetku in še preden se je z osamosvojitvijo prva borza preimenovala v ljubljansko in je bil ponosen, da smo med vsemi takrat socialističnimi državami borzo ustanovili prvi. Pred Madžari, Kitajsko in dan pred Beogradom, je spomnil Draško Veselinovič, prvi direktor borze. Ko smo ga zdaj vprašali, katera podjetja bi morala spet ne borzo, da bi jo začeli Slovenci jemati resno in ne bi stavili le na banke, nam je odgovoril, da so privatizirana podjetja že bila na borzi. "Nekatera so bila prevzeta in so se umaknila, nekatera so še vedno na borzi, NLB je prišla. Zdaj bi bilo zelo pomembno, da bi borza, ki vodi pravilno politiko, uspela in bi res privabila mlada podjetja, startupe, kasneje mala srednja podjetja. Da bi jih poskušali ozavestiti, kaj borza ponuja. Mogoče pa bi lahko zbrali kapital na ta način," je menil.
Država ni imela za borzo nikoli posluha
Prihodnost borze je odvisna od ljudi, pa je prepričan Stane Valent, ki je bil takrat vodja projekta za ustanovitev borze. "Če se bodo našli pravi ljudje, ni nikoli nobene zgodbe konec, saj lahko z znanjem marsikaj spremenijo. Če ne, bi se lahko obseg trgovanja na borzi še nadalje zmanjševal. Kajti če se bo še nekaj velikih slovenskih družb prodalo, potem ni več kotacij, če ne bo novih kotacij, pa bo pač borze počasi, ne bom rekel konec, ampak bo postala bolj marginalna," je napovedoval. In zatrdil, da država za borzo nikoli ni imela posebnega posluha, "finančni ministri so se morali ukvarjati s proračunom in drugo zakonodajo, s finančnim sistemom pa se v Sloveniji ni nihče ukvarjal zares in ne tako, kot bi se moral".
Kapitalski trg je za politiko premalo zanimiv, saj z njo politika ne more privabljati volivcev, je bil prepričan tudi sedanji prvi mož borze Ipavec. Zato se bo treba zanesti nase, je včeraj opogumljal v dvorani zbrane, ki da predstavljajo velik del slovenskega kapitalskega trga. "Naša dolžnost je, da generacijam, ki prihajajo za nami, ustvarimo učinkovit kapitalski trg," je menil in dodal, da podjetja sploh ne vedo, kakšne možnosti imajo na tem trgu. Ter si med drugim zaželel, da bi čez deset let državljani deset odstotkov od 20 milijard evrov, ki ležijo na vpogled v bankah, vložili v investicijske in pokojninske sklade, ti pa bi pet odstotkov tega denarja investirali v domača podjetja. Nam je dejal, da časov pred krizo verjetno v takem obsegu na borzi ne bodo več videli. "Prepričan pa sem, da borza kot infrastruktura ima svojo prihodnost. To je vendarle elita kapitalskega trga, ki je po moje ni kar tako za odpisati," je dejal, a je marsikaj odvisno od tega, kakšne poteze bo v prihodnosti vlekla država. Sama borza, ki je v zasebni lasti, pa tudi išče nove poti, produkte in smeri, saj bi radi postali informacijsko in finančno stičišče kapitalskega trga tako doma kot v tujini.
