Tudi motoristi delajo (včasih usodne) napake.

Vsebino omogoča AVP. Vsebino omogoča AVP.
19.03.2019 16:16

Z lepšimi dnevi in pomladjo so se na ceste vrnili tudi motoristi, ki bodo vse do jeseni pogosti udeleženci v cestnem prometu. Mag. Igor Velov, direktor Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), poudarja, da mora dober motorist obvladovati ne le svoje motorno kolo, temveč tudi sebe in stalno spremljati okolico.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mag. Igor Velov, direktor Javne agencije RS za varnost prometa (AVP).
Arhiv naročnika

So motoristi takoj za pešci res najbolj ogrožena skupina udeležencev v prometu? Zakaj?

Motoristi sodijo skupaj s pešci in kolesarji v t. i. ranljivo skupino zaradi svojega položaja v prometu in predvsem posledic, ki jih lahko utrpijo v prometnih nesrečah. Motoristi imajo manj zaščite kot denimo vozniki vozil, zato ob nesreči obstaja večja verjetnost hude poškodbe ali celo smrti. To potrjujejo tudi statistike. Na tisoč nesreč, kjer je udeležen motorist, v povprečju umre kar 34 oseb, na tisoč nesreč voznikov avtomobilov pa je le pet smrtnih žrtev.
Mar motoristi za lastno varnost v prometu največ storijo kar sami? Kako?
Ne samo motoristi, prav vsi udeleženci v prometu za lastno varnost lahko največ storimo sami. Zato ves čas opozarjamo, da je treba upoštevati vozne razmere in se jim ustrezno prilagoditi. Motoristi morajo imeti tehnično brezhiben motor, dobro in popolno zaščitno opremo, za katero je najbolje, da je v živih ter opaznih barvah, da jih drugi udeleženci lažje opazijo, saj so motoristi zaradi majhne silhuete težje opazni.
Med motoristi je najpogostejši vzrok prometnih nesreč neprilagojena hitrost – toda mar statistika sploh meri dejavnike, ki (lahko) privedejo do nje, kot npr. objestnost, nestrpnost?
Agencija za varnost v prometu raziskuje tudi prometne nesreče motoristov. Žal zaradi dejstva, da je edini, ki je imel določene ključne informacije, v nesreči preminil, za določene dejavnike nikoli ne izvemo. Smo pa v sodelovanju s policijo, ki obravnava prometne nesreče, pripravili dodaten vprašalnik, ki lahko poleg zapisnika poda še dodatne odgovore. Ti podatki so nam pomagali ugotoviti nekatere skupne točke in značilnosti hudih prometnih nesreč motoristov.
Tudi motoristi delajo napake. Na katere morajo biti najbolj pozorni?
Zelo pogost vzrok za nastanek nesreče je utrujenost. Motoristi morajo razumeti, da ni »frajer« tisti, ki naredi več sto kilometrov brez odmora, ampak tisti, ki je odgovoren in je na motorju vedno v dobrem psihofizičnem stanju. Med najbolj pogoste napake sodijo nepravilno in nekontrolirano zaviranje v sili, napačna linija v zavoju, nepravilna uporaba plina v zavojih. Beležimo tudi nesreče zaradi neizkušenosti vožnje s sopotnikom.
Od lanskega leta dalje je za motoriste začetnike obvezno opravljanje programa dodatnega usposabljanja, četudi so podoben program že opravili za osebno vozilo. Morebiti je prezgodaj soditi, pa vendar – bo učinkovit ali zgolj dodaten izdatek za motoriste?
Zagotovo tak ukrep ne more škoditi. Izkušnje namreč kažejo, da so motoristi, ki imajo več prevoženih kilometrov in opravljene različne tečaje kondicijske vožnje, bolj varni, saj v nevarnih situacijah bolje odreagirajo. Ta ukrep je tudi edini logičen, saj je program varne vožnje za osebno vozilo popolnoma drugačen kot za motor. Gre za drugačno vrsto vozila, ki se obnaša povsem drugače, od voznika pa zahteva različne spretnosti.
S kakšnimi ukrepi ste že poskušali izboljšati varnost motoristov in ali imate še kakšnega »asa v rokavu«?
Naloge Agencije za varnost prometa so predvsem preventivne narave, zaradi tega je glavnina naših ukrepov usmerjena v obveščanje in ozaveščanje motoristov o posledicah nepravilnih ravnanj ter nagovarjanje k pravilnemu in varnemu ravnanju. Gre predvsem za različne medijske aktivnosti, delavnice, programe usposabljanja in vozniški izpit. Po drugi strani pa skozi celotno sezono organiziramo vrsto dogodkov na terenu, kjer lahko motoristi dobijo dodatna znanja, izkušnje in predvsem praktične veščine. »As v rokavu« pa je zavedanje vsakega udeleženca v prometu, da mora storiti in lahko največ stori za svojo varnost prav sam. To je dolgotrajen proces, spreminja se namreč zavedanje, miselnost in obnašanje vseh udeležencev v prometu. V mozaiku ukrepov za dosego tega cilja so potrebni tako preventiva, vzgoja, izobraževanje, kot tudi urejena infrastruktura in nadzor.
Ste mar motorist tudi sami? Imate kakšno sporočilo za kolege na dvokolesih?
Iz lastnih izkušenj bi kolege motoriste opozoril, naj bodo posebej previdni pri vožnji v skupini. Skupina ni mesto za dokazovanje, kdo je boljši, prvi v koloni naj bo izkušen in preudaren voznik, ki mora poznati sposobnosti in zmožnosti kolegov za njim. Prvi v skupini nikakor ni najhitrejši!
 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.