Ulična delavka: Zdravo, sem inšpektorica za zabavo

"Superman. Ta beseda najbolje oriše delo mladinskega uličnega delavca," je dejala Barbara Masnik iz Mladinskega centra Krško na nedavnem festivalu uličnega dela Streetstival. Na njem so strokovnjaki obravnavali tematike, s katerimi se srečujejo pri svojem delu z mladimi, ki se družijo na javnih površinah. In kaj sploh počne tovrstni delavec? Zavzema se za to, da mladi kakovostno preživljajo prosti čas, da je med njimi manj vrstniškega nasilja, kršenja zakona o javnem redu in miru, vzpostavlja pogoje za dialog med mladimi, prebivalci lokalne skupnosti in drugimi, širi zavest o javnih površinah in odgovorni (so)uporabi javnih površin ... Glede na našteto potemtakem primerjava s superjunakom ni zaman. Masnikova je v nadaljevanju argumentirala svoje mnenje, zakaj superman: "Ker se mi zdi, da moraš imeti kot ulični delavec kopico kompetenc. Enkrat si psiholog, psihoterapevt, drugič vezni člen med različnimi odločevalci, tretjič si zgolj poslušalec." To po njenih besedah postaneš, ko čutiš v sebi, da želiš svoj čas nameniti drugemu in prispevati k aktivni družbi.

Vstopne toče so karte, nogometna žoga, kitara

"Klopce za piknik, koše za smeti, javna stranišča. Vse to pogrešamo," je po besedah Maruše Jarc iz Mladinske postaje Most, ki izvaja delo v Štepanjskem naselju v Ljubljani, po domače v Štepcu, delavcem zaupala tamkajšnja mladina. S skupnimi močmi so uredili nekaj klopi na šolskem igrišču. "Ker so mladi sodelovali pri delu, te klopce veliko bolj cenijo in jih zato manjkrat poškodujejo. Nekateri iz vrst mladih druge opozarjajo z besedami: 'Ne mi hodit' s čevlji po klopci,'" je še dejala Jarčeva in dodala, da je prostora za mlade in druge na tej lokaciji še vedno premalo. Da bodo uredili ta problem, bodo vključili v svoje delo še druge pristojne v lokalni skupnosti.