Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je zapisala, da so pogodbe sicer res označene s stopnjo tajnosti interno, a je razkritje dovoljeno na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki določa, da se ne glede na izjeme dostop dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa.
Upravno sodišče je po navedbah Prelesnikove poudarilo, da "je pri tem pomembno, da je prosilec nevladna organizacija, ki se ukvarja s civilnim nadzorom nad porabo javnih sredstev in da jo zanima vidik ekonomičnosti porabe javnih sredstev v luči kultiviranja zaupanja javnosti v javne institucije in politike. Na to se neposredno veže pomen javnega diskurza, za katerega je brez dvoma zaželeno, da v čim večji meri temelji na verodostojnih dejstvih in ne na pavšalnih, površnih oziroma netočnih govoricah. Varnostna ograja z vidika njene narave, vrste ter cene je bila v času odločanja brez dvoma takšna tema, ki prestane test zaznavne pomembnosti za splošno javnost". Zato je po pojasnilih Prelesnikove odstop do zahtevanih dokumentov, ne glede na izjemo tajnih podatkov, treba dovoliti.
"Informacijski pooblaščenec verjame, da bodo zavezanci stališču Upravnega sodišča RS, ki je potrdilo odločitev Informacijskega pooblaščenca, v bodoče sledili in tako pripomogli k večji preglednosti porabe javnih sredstev," je še zapisala Prelesnikova.
