Počasi prihajamo v obdobje temperaturnih obratov, inverzij. Inverzno - obratno. Narobe, napačno? Ne, samo obratno.
Običajno temperatura z višino pada, v idealnih razmerah kakih 10 stopinj na kilometer. Po tej približni formuli si lahko izračunamo, koliko bo na primer temperatura na vrhu Triglava, če smo namenjeni tja. Kako se obleči za na vrh. Seveda moramo upoštevati še morebitni veter pa dejstvo, ali bo sijalo sonce ali ga bodo prekrivali oblaki, vse to vpliva na naš občutek temperature.
A ta obrazec velja le deloma, predvsem v dobro premešanem ozračju, kar pa v topli polovici leta večinoma drži. Začeli pa smo počasi toniti v hladnejšo polovico in tu se lahko temperaturne razmere malce zapletejo. Ker sonce izgublja svojo moč, ne more več dovolj segrevati zraka, da bi preprečilo nabiranje hladnejšega, ki je težji in pri tleh. In v začetku jeseni so zato ob mirnem vremenu vse pogostejše prizemne temperaturne inverzije, ki nastajajo sicer tudi poleti, a takrat nam jih zgodnji začetek dneva lahko izniči, še preden vstanemo.
Zdaj ni več tako. In tudi plast ohlajenega zraka je debelejša in zato traja dlje, da se segreje. Da ne bo pomote: sonce ne segreva direktno zraka, ampak segreva tla in potem se segreva zrak nad tlemi. Ob močnejši ohladitvi, kot je bila ta, ki nam zdaj kroji hladna jutra, pa bo z dotokom toplejšega zraka v prihodnjih dneh nastal tudi dvignjen temperaturni obrat. Hladna zračna masa je pri tleh, v višinah pa bo začel počasi, brez izrazitejšega vetra, dotekati toplejši, ki je lažji od hladnega. Zato bo nad nami nastala plast toplejšega zraka, kot ga bomo imeli nižje, pri tleh.
Ob sončnem vremenu se bo sicer pri tleh čez dan segrelo, noči pa bodo še naprej hladne. Če boste šli v hribe, boste slej ko prej prišli v toplejšo zračno plast. Včasih so ti prehodi tako izraziti, da jih čutimo dobesedno v nekaj višinskih metrih. Pogostejši in izrazitejši dvignjeni temperaturni obrati so seveda pozno jeseni in pozimi, ko lahko trajajo tudi več dni, septembra pa še niso prav značilni. In če se vam zdi nekaj, kar ni po običajnem kopitu, narobe, vas vprašam, ali morda niste zadovoljni, da imate lahko pozno jeseni in pozimi možnost pobega iz meglenega morja onesnaženega zraka višje na okoliške griče in hribe. Ali ni nekaj najlepšega, ko zviška zremo na meglene ali vsaj zamegljene, megličaste nižine tam doli?
Res se je potem težko vrniti v to mešanico zraka in raznih izpuhov, a za to smo si pač krivi sami, ker jih ustvarjamo.
