Svet guvernerjev sveta Evropske centralne banke (ECB) je na četrtkovi seji, zadnji pod vodstvom Maria Draghija, ohranil usmeritve denarne politike, ki so jih oblikovali septembra. "Ključna usmeritev spodbujevalne denarne politike tako ostaja vzpostavitev finančnih pogojev, ki bodo preko povečane gospodarske aktivnosti omogočili približevanje inflacije želenemu cilju, tudi v razmerah poslabševanja gospodarskih razmer," je strnil Vasle.
Gospodarske razmere v evrskem območju so se sicer po njegovih besedah v zadnjem mesecu po pričakovanjih nekoliko poslabšale, pri čemer je izpostavil zmanjšano aktivnost v storitvenem sektorju kot posledico več kot leto in pol trajajočega krčenja v proizvodnem sektorju.
"Še vedno prevladuje negotovost, povezana s trgovinskimi ukrepi, upočasnjeno rastjo na Kitajskem in izstopom Velike Britanije iz EU," je zapisal in dodal, da so zaostrene razmere v mednarodnem okolju začele opazneje vplivati tudi na slovensko gospodarstvo. V Sloveniji sicer rast cen ostaja višja kot v območju z evrom, predvsem zaradi višje rasti plač in robustnega domačega povpraševanja, je dodal.
Skladno s trenutnim poslabšanjem razmer so se pričakovanja glede gospodarske aktivnosti in rasti cen poslabšala, a le v bližnji prihodnosti. Na dolgi rok namreč po Vasletovih besedah ostajajo pretežno nespremenjena.
Odstopanja inflacije od ciljne ravni, ki je malenkost pod dvema odstotkoma, so bila sicer eden izmed poglavitnih razlogov za sprejetje ukrepov denarne politike v septembru, je še zapisal Vasle in izpostavil, da je preteklo še premalo časa, da bi lahko celoviteje ocenili, kako uspešen je paket ukrepov.
Poudaril je tudi, da vsi napovedani ukrepi še niso polno zaživeli. "Dvostopenjsko obrestovanje presežnih rezerv stopi v veljavo 30. oktobra, medtem ko bomo z neto nakupi vrednostnih papirjev v višini 20 milijard evrov mesečno pričeli v novembru," je spomnil.
Centralne banke se po Vasletovih besedah zavedajo, da učinkov tovrstnih ukrepov denarne politike z ohranjanjem negativnih obrestnih mer v daljšem obdobju še ni mogoče v celoti ovrednotiti, "zato poudarjamo, da je za oživitev gospodarske aktivnosti nujen odziv vseh makroekonomskih politik, torej tudi sprejetje strukturnih ukrepov, ki bodo povečali potencial za rast ter fiskalne politike". Slednje po Vasletovih besedah še posebej velja za države območja z evrom, ki še imajo prostor za dodatno zadolževanje.
