Z leti se ima Katja Kotnik Prosenjak vedno raje

Svojo pesniško zbirko Zvesta sebi in knjigo Si upaš najti sebe je v Večgeneracijskem centru Andeški hram v Slovenj Gradcu nedavno predstavila domačinka Katja Kotnik Prosenjak. Dogodek je organiziralo Društvo ljubiteljev knjig Meškova bukvarna in je bil prvi v sklopu predstavitve lokalnih avtorjev. Pogovore v živo vodi prostovoljka Jadranka Smiljič, ki je tudi razvila to idejo. "V našem mestu je mnogo ustvarjalcev, ki morda niso tako prepoznani, kot si to zaslužijo. Zato jih bomo pod sloganom Deluj lokalno, misli globalno povabili na pogovore, ki bodo enkrat na mesec. V novembru predstavljamo Natašo Zupanc in njeno prvo knjigo Oblečena v kente," pojasni Jadranka Smiljič.

Stopicati na mestu ali (s)plavati

In zdaj o Katji Kotnik Prosenjak, učiteljici joge, ljubiteljici umetnosti, risanja. Za pesmi pravi, da jih piše spontano. Misel se pojavi v njeni glavi in jo zapiše na list papirja. Material za zgodbe pa črpa iz lastnega življenja. Opremila jo je tudi z mandalami, ki jih riše sama. "Vse, kar napišem, je povezano z duhovnostjo, pozitivizmom in iskanjem sebe. Na ta svet smo prišli z namenom, da se spoznamo, najdemo in da živimo sebe, le tako smo lahko zares srečni," pravi Katja Kotnik Prosenjak.
Joga je del njenega življenja že od mladih nog, profesionalno pa na tem področju deluje osmo leto. "Z njo sem se ukvarjala, preden sem sploh vedela, kaj je to joga. To je v meni od nekdaj. Že kot otrok sem rada preizkušala različne položaje, le da takrat še nisem vedela, da so jogijski. Podobno velja za risanje mandal."

Življenje si lahko naredimo lepše

Svojim vadbenikom želi dati nekaj več, ne zgolj (telo)vadbo. Kdor želi, je lahko z njo v stiku preko njene facebook strani, kjer redno objavlja posnetke asan, dihalnih tehnik in meditacij. Letos poleti se je odločila tudi za vsakodnevno objavo pozitivnih misli in napotkov pod imenom Sto dni motivacije. "Trudim se ljudi opozarjati in predvsem spodbujati, da si naredijo življenje lepše, ker si ga lahko. Življenje je časovno omejeno, starejši smo, vedno bolj se zavedamo, koliko in kaj smo zamudili, kaj vse bi še lahko naredili, pa nismo, saj ves čas na nekaj čakamo. Prav zaradi tega začnimo živeti danes, v tem trenutku, potem se ob koncu življenja ne bomo spraševali, zakaj nismo tega naredili."