Luka Mlakar
Po včerajšnjem sestanku leve opozicije, združene v koaliciji KUL, je pred novinarje stopila samo predsednica SD Tanja Fajon, medtem ko prvak LMŠ Marjan Šarec, predsednica SAB Alenka Bratušek in koordinator Levice Luka Mesec niso dajali izjav za medije. Fajonova je včeraj napovedala, da v SD pripravljajo interpelacijo zoper šolsko ministrico Simono Kustec, hkrati pa je dodala, da bo LMŠ interpelirala okoljskega ministra Andreja Vizjaka. Zaradi njene poteze je včeraj nekoliko završalo med partnerji KUL. Po oceni nekaterih si je Fajonova privoščila soloakcijo, prav tako ni omenila, da interpelacijo zoper Kustečevo pripravljajo skupaj z Levico. Spomnimo, da so pred dnevi solokacijo očitali Šarcu z njegovim pismom prvakom koalicije KUL o povolilni koaliciji, pa tudi z interpelacijo ministra Vizjaka, ki jo ima LMŠ spisano od začetka avgusta. Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović pa je danes povedal, da so v LMŠ opozicijskim partnerjem poleg predloga interpelacije ministra Vizjaka poslali tudi predlog interpelacije pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča.
Pospešeno pripravljanje interpelacij s strani LMŠ nekateri pripisujejo tudi temu, da se je Šarec znašel pod pritiskom dela stranke, ker v javnomnenjskih anketah zaostaja za SD in Levico ter tako izgublja primat na levi sredini. Golubović je dejal, da je tudi interpelacija zoper pravosodnega ministra spisana že nekaj časa, Dikaučič pa se je po njihovi oceni v času, odkar je minister, izkazal za "izredno slabega varuha pravne države". Med očitki je Golubović nanizal tudi njegovo ravnanje v zvezi s postopkom imenovanja evropskih tožilcev in "da je bil tiho pri neustavnem predlogu zakona o nalezljivih boleznih". Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da minister Dikaučič z vsebino napovedane interpelacije uradno ni seznanjen, očitke, ki jih je mogoče zaslediti v medijih, pa da zavrača.
LMŠ: Vizjak ni prevzel odgovornosti za fiasko ob referendumu
Ko gre za interpelacijo zoper Vizjaka, je skupina poslancev s prvopodpisanim Golubovićem glavne očitke zoper ministra strnila v tri ključne točke. Kot je razvidno iz besedila interpelacije, ki smo ga pridobili, je minister iz vrst SDS po njihovi oceni neposredno odgovoren za sprejetje "okoljsko in širše družbeno škodljivega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, s čimer je kršil ustavo, poslovnik državnega zbora, zakonodajo, mednarodne pravne akte in skupne cilje celostnega upravljanja z okoljem". Ministru Vizjaku očitajo tudi načrtno omejevanje javne obravnave, izključevanje strokovne javnosti iz postopka sprejemanja prej omenjenega zakona, namerno zavajanje javnosti ter "nedostojen in zaničevalen odnos do izida referenduma".
Zmotila jih je tudi ministrova vloga pri "načrtnem vladnem favoriziranju dobičkarskih parcialnih interesov" na račun nepovratne škode, povzročene okolju. V največji opozicijski stranki poudarjajo, da Vizjak očitno ne razume temeljnih načel varstva okolja oziroma jih, "kar je še huje, načrtno ignorira". Pri pripravi novele zakona o vodah je minister po njihovih navedbah "vsa zapisana načela, sprejeta tako v mednarodnih pravnih aktih kot domači zakonodaji, popolnoma zavestno ignoriral, s čimer je opustil dolžno ravnanje, ki bi ga kot politik, odgovoren za svoj resor, moral upoštevati". Zakon o vodah je na referendumu v začetku julija padel, zavrnilo ga je skoraj 87 odstotkov volivcev.
V največji opozicijski stranki poudarjajo, da je bila novela zakona zavrnjena s plebiscitarno večino, Vizjak pa odgovornosti za "strokovni in politični fiasko" ni prevzel. Očitajo mu tudi, da je s svojim predhodnim delovanjem pri pripravi in argumentiranju vsebine sprememb zakona načrtno omejeval javno razpravo, onemogočal splošno razpravo v okviru zakonodajnega postopka in s tem izključil strokovno javnost iz postopka sprejemanja novele zakona. "Šel je še dlje in skrajšani postopek malodane zavajajoče utemeljeval z argumentom, da je ključni del zakona čimprejšnja sprostitev sredstev iz Sklada za vode za vzdrževanje slovenskih vodotokov, medtem ko so spremembe, ki se nanašajo na neposreden vpliv na površinske in podzemne vode, tako je trdil, manj pomembne."
Ob tem so v LMŠ spomnili, da zagovarjanje novele zakona o vodah ni prvi ministrov grob poseg v varovanje okolja. Minister Vizjak je zaradi zasledovanja "parcialnih dobičkarskih interesov" v času največje zdravstvene krize v sveženj protikoronskih ukrepov uvrstil določbe, ki okoljevarstvenikom omejujejo sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj: "Že takrat je postalo jasno, kako močno ga motijo varovalke, ki so tam zaradi preprečitve razgradnje veljavne okoljske zakonodaje." Ob tem so spomnili, da je ustavno sodišče izvrševanje omenjenih določb iz tretjega protikoronskega paketa zadržalo. V LMŠ menijo, da Vizjak ni primeren za opravljanje funkcije ministra, zato državnemu zboru predlagajo, da ga razreši z njegove funkcije. Z okoljskega ministrstva so na drugi strani sporočili, da se bodo na interpelacijo odzvali, ko bo ta tudi vložena.
V koaliciji kritični do napovedanih potez opozicije
V vladni koaliciji SDS, NSi in SMC so s komentarji glede napovedanih interpelacij ministrov previdni, saj slednje še niso bile vložene. "Potem, ko so se v opoziciji z uspešnimi dogovori o medsebojnem nesodelovanju že samointerpelirali, je potrebno ta flop nemudoma zamaskirati še s kakšno klasično interpelacijo. Spet medsebojno tekmujejo, kdo bo hitrejši in razdiralnejši," je dogajanje na Twitterju komentiral vodja poslancev SMC Gregor Perič. "Pred nami so novi izzivi: rast okužb s covidom-19, nemirne situacije v Afganistanu in na Bližnjem Vzhodu, skrb za dobrobit Slovenije, ohranjanje delovnih mest in učinkovit razvoj gospodarstva. Žal pa leva opozicija ponovno kot edini izziv vidi le rušenje vlade," pa je na Facebooku zapisal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec.
Najprej Kustečeva, potem Vizjak in Dikaučič, nato pa Poklukar?
Neuradno naj bi v strankah KUL že sprejeli dogovor, da bodo najprej interpelirali Kustečevo, nato pa naj bi sledili interpelaciji Vizjaka in Dikaučiča. Ob tem se že govori tudi o možnih interpelacijah drugih ministrov, v KUL naj bi trenutno pri tem imeli v mislih zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja. Da bi katera od napovedanih interpelacij v državnem zboru dobila 46 glasov, ki so potrebni za zamenjavo ministra, se zdi v tem trenutku malo verjetno, saj bi v koaliciji KUL za to potrebovali tudi glasove poslancev DeSUS, ki so kot "zmerna opozicija" manjšinski koaliciji SDS, NSi in SMC pod vodstvom Janeza Janše nazadnje priskočili na pomoč pri izvolitvi novega ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča.
Predsednik DeSUS Ljubo Jasnič napovedane interpelacije zoper Kustečevo včeraj še ni hotel komentirati, je pa jasno, da v levi opoziciji z vlaganjem interpelacij krepijo pritisk tako na poslance DeSUS kot tudi na Janševo vladno koalicijo, ki brez DeSUS ne more računati na 46 glasov podpore v parlamentu. Leva opozicija je pri tem pripravljena uporabiti vse instrumente, ki jih ima na voljo, od interpelacij zoper ministre, do pobud za referendume in vlaganja lastnih zakonskih predlogov. Spomnimo, da je vladna koalicija pred parlamentarnimi počitnicami preložila glasovanje o zakonu o demografskem skladu, ki mu je grozil referendum, zakon o nalezljivih boleznih, za potrditev katerega bi po vetu državnih svetnikov potrebovali 46 glasov, pa so zrušili sami.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
