Franja Žišt
Naj vlada poveča obseg in izboljša način financiranja raziskovalne dejavnosti, že lep čas opozarjajo slovenski znanstveniki in raziskovalci. "Vsaka vlada bi morala nemudoma občutno povečati obseg sredstev za znanost na en odstotek BDP. Ohranjanje radikalno zmanjšanega deleža proračunskih sredstev (slabih 0,4 odstotka BDP) za dejavnosti z največjim razvojnim potencialom je neodgovorno in nesprejemljivo," opozarjajo znanstveniki, ki so pod okriljem Shoda za znanost že dve leti zapored za izboljšanje razmer protestirali na ulici. Pospešeno bi morali pripravljati novi zakon o raziskovalni dejavnosti ter novo razvojno in raziskovalno strategijo, še opozarjajo.
Ne bodo odkrivali tople vode
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je pred časom izpostavil, da si prizadeva za povečanje denarja za svoj resor, prav tako pa, da ne misli "odkrivati tople vode", ampak nadaljevati že začeto delo pri pripravi zakona, torej nadaljevati tam, kjer je končala delovna skupina prejšnjega mandata. Minister je izpostavil, da je odprtih še nekaj vprašanj, kot so denimo lastnina javnih raziskovalnih zavodov in to, ali v zakon zapisati, da mora biti področje financirano z odstotkom BDP.
Prejemniki priznanj in nagrad
Ob Zoisovih nagradah so podelili Zoisova priznanja, ki so jih prejeli dr. Mojca Benčina s področja imunologije in sintezne biologije, dr. Saša Prelovšek Komelj s področja teoretske fizike osnovnih delcev, dr. Andreja Kutnar s področja lesarstva, dr. Nina Gunde Cimerman s področja mikrobiologije, dr. Janez Košmrlj za ukvarjanje z organskimi spojinami in dr. Tadej Rojac za preučevanje materialov. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela dr. Boštjan Žekš s področja fizike in dr. Milica Kacin Wohinz za zgodovinopisje. Puhovo nagrado za življenjsko delo je prejel dr. Franc Vodopivec s področja metalurgije, nagrado za vrhunske dosežke gradbenik Marjan Pipenbaher, ki projektira in gradi velike mostove, priznanje pa Leon Kralj za področje tehnike. Ambasador znanosti je postal dr. Bogdan Povh, ki je pomembno prispeval k razvoju slovenske fizike.
Nesmiselne uravnilovke in birokracija
Ne glede na to, da so razmere za raziskovalce in znanstvenike še daleč od želenih, pa ti žanjejo tudi mednarodno odmevne uspehe. Najboljši letošnjega leta so danes v Cankarjevem domu v Ljubljani prejeli priznanja in nagrade. Dobitnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke je dr. Marko Noč za delo na področju medicine. "V slovenskem narodu vidim velik potencial za znanstvenoraziskovalno delo," razmišlja nagrajenec. Dodaja, da njegove besede dokazujejo svetle izjeme, ki so se prebile v vrh mednarodne znanosti, in tisti Slovenci, ki so z znanstvenoraziskovalnimi dosežki uspeli na delu v tujini. "Potencial v tem narodu je. Je pa znanstvenoraziskovalno delo na določenih področjih preveč regulirano, na določenih pa je popolnoma neregulirano. V njem torej vlada podoben kaos kot v drugih sistemih in podsistemih te države," je kritičen sogovornik. Kaos na tem področju duši produktivnost in vsiljuje uravnilovko, ki destimulira marsikaterega znanstvenika, ki bi lahko bil celo zelo uspešen, razlaga Noč. "Ne bom negodoval nad premalo denarja," pravi znanstvenik in poudari, da so administrativne ovire tiste, čez katere se je zelo težko prebiti, nemalokrat jih med prebijanjem čeznje mine vsa volja do raziskovanja.
Izbrati bo treba prioritetna področja
Razmere nikoli niso idealne, vedno bi lahko bile boljše, razmišlja prav tako prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke dr. Robert Dominko, ki se ukvarja s preučevanjem materialov in razvojem novih baterijskih konceptov. "Samo več denarja ne bo rešilo situacije, dokler ne bomo postavili prioritet, izbrali področij, ki jih želimo izdatneje financirati. Tako pa smo v Sloveniji raziskovalci razdeljeni na področja in podpodročja in pri financiranju vlada nekakšna uravnilovka. Vsak mora nekaj dobiti, pri tem pa ni važno, ali gre za področje, ki je prioriteta v slovenskem ali svetovnem merilu, prav tako ni važno, kakšna je kvaliteta projekta. V nekaterih primerih je ta vprašljiva. Ko bomo izbrali področja in potem povečali denar zanje, bo tudi uspeh slovenskih znanstvenikov bolj viden," razmišlja nagrajenec in dodaja, da bodo le tako lahko z rezultati pomagali industriji ali odpirali popolnoma nova področja pri nas. Enako nagrado kot sogovornika je prejel še dr. Matjaž Perc s področja fizike kompleksnih sistemov.
