Siljenje Rusije v mir bi bilo usodna napaka, so danes sporočili v Kremlju, potem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v torek na zasedanju Varnostnega sveta ZN izjavil, da bi morala mednarodna skupnost največjo državo na svetu prisiliti v končanje vojne v Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Stališče, ki temelji na poskusu, da bi Rusijo prisilili k miru, je absolutno usodna napaka," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in napovedal, da bo imelo takšno "zmotno razumevanje" neizogibne posledice za Kijev.
Zelenski nastopil na zasedanju Varnostnega sveta ZN
Po njegovih besedah je Rusija sicer naklonjena miru, vendar pod pogojem, da se ji zagotovi stabilnost in da so cilji posebne vojaške operacije, kakor v Moskvi imenujejo vojno v Ukrajini, izpolnjeni. "Brez uresničitve teh ciljev je Rusijo nemogoče prisiliti," je poudaril.
Zelenski je v torek nastopil na zasedanju Varnostnega sveta ZN. V nagovoru je zagotovil, da bo ukrajinski boj proti ruski agresiji trajal do pravičnega miru in se ne bo končal, ker je nekdo naveličan vojne ali trguje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
"Rusijo je mogoče v mir le prisiliti in to je točno to, kar je potrebno - prisiliti Rusijo v mir," je dejal ukrajinski predsednik, ki zaveznice že dolgo prosi za sprostitev omejitev glede uporabe zahodnega orožja dolgega dosega za napade na cilje globoko na ozemlju Rusije.
O tem bo Zelenski v četrtek v Washingtonu razpravljal z ameriškim kolegom Joejem Bidnom. Obenem naj bi mu predstavil tudi svoj načrt za končanje vojne.
Volodimir Zelenski bo ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu predstavil svoj načrt za mir, ki ga je poimenoval "načrt za zmago". V intervjuju za The New Yorker je pred dnevi povedal, da gre za načrt, ki potrebuje Bidnovo podporo, ta pa po njegovih besedah ni zaogotovljena. Kljub temu Zelenski vse karte polaga v ta načrt.
Načrt naj bi na svojo mizo dobili tudi predstavniki v ameriškem kongresu, poleg tega pa naj bi ga predstavil tudi obema kandidatoma na ameriških predsedniških volitvah, Kamali Harris in Donaldu Trumpu. Prav slednji v svoji kampanji že ves čas nagovarja volivce z besedami, da bi vojno v Ukrajini končal takoj, ko bi postal ameriški predsednik. Česar pa si oblasti v Kijevu trenutno ne želijo. Verjetno je to tudi razlog, da je Zelenski v tem času prišel v ZDA s svojim načrtom.
Vojaški analitik Mihajlo Samus, sicer direktor think tanka New Geopolitics Research Network, je prepričan, da je glavna točka načrta "močan udarec po Rusiji". Prepričan je, da bi Kijev, če bi dobil dovoljenje, da uporabi zahodne rakete za napade na rusko vojaško infrastrukturo znotraj pasu 300 kilometrov, v Rusiji ogrozil ofenzivne operacije Kremlja v Donbasu in močno znižal sposobnosti Rusije, da prežene ukrajinske sile, ki so v začetku avgusta vdrle v regijo Kursk, meni Samus.
Ukrajina sicer že uporablja svoja brezpilotna letala za napade na rusko vojaško logistiko v Rusiji, a močnejše zahodno orožje bi ji omogočilo tudi napade na bolj utrjene tarče, kot so letališča in vojaške baze. Urednica spletnega časnika Kyiv Independent Olga Rudenko meni, da bo Ukrajina zahtevala še več takih raket od Zahoda. Šef kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak je dejal, da je del načrta tudi povabilo Ukrajini, da se pridruži zvezi Nato.
Oglasil pa se je tudi češki predsednik Petr Pavel, ki meni, da se bo Ukrajina verjetno morala sprijazniti, da bodo okupirana ozemlja "začasno" ostala v ruskih rokah še več let. Rudenko sicer verjame, da je za večino Ukrajincev še vedno "preveč občutljivo in nepredstavljivo, da bi nekaj odstopili Rusiji, pa čeprav začasno". Pri čemer trdi, da Ukrajinci niso teritorialno pohlepni.
