Kako pogosto bi morali na veliko potrebo?

The Conversation
22.05.2022 02:00

Zadrževanje blata in škoda na prebavilih.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Kako pogosto bi morali odvajati blato? Če boste vtipkali to vprašanje v Googlov iskalnik, boste najverjetneje dobili odgovor, da od trikrat na dan do enkrat na tri dni. Toda pravi odgovor se glasi: vsakokrat, ko začutite potrebo. Strokovnjaki zadrževanje blata in zmanjševanje pogostosti odvajanja, zaradi katerega se podaljša čas tranzita blata skozi črevesje, povezujejo z večjim tveganjem za bolezni in težave, kot so rak na črevesju, divertikulitis (pri katerem se na sluznici prebavnega trakta tvorijo majhni žepki), hemoroidi, analne razpoke in izpad črevesja. Zlato pravilo gastroenterologov se zato glasi: če le mogoče, pojdite na stranišče vedno, ko začutite potrebo.

Po obroku pogosto začutimo potrebo po odvajanju blata. Na začetku 20. stoletja so fiziologi ugotovili, da uživanje hrane spodbudi delovanje črevesja. Gre za tako imenovani gastrokolični refleks. Ta je pogosto najmočnejši po daljšem postenju, torej po zajtrku. Dojenčki izpraznijo svoje črevesje, takoj ko začutijo potrebo. Kakor hitro lahko sami sprejemamo odločitve, kar se običajno zgodi tedaj, ko shodimo, se naučimo "pozive na blato" obvladovati. To, da se naučimo nadzorovati črevesje, je pomemben razvojni korak, toda nekateri ljudje lahko gredo pri tem predaleč. Sčasoma namreč ugotovimo, da lahko potrebo po odvajanju blata preložimo, če se zanjo nekaj časa ne zmenimo, ker se nam zdi, da tedaj ni pravi trenutek.

Strokovnjaki pogosto zadrževanje odvajanja blata povezujejo z naslednjimi simptomi: zaprtje, bolečine v trebuhu, spremenljivo in nepredvidljivo delovanje črevesja, vetrovi, napihnjenost, počasnejši tranzit blata skozi črevesje.

Kakšen je vaš "tranzitni čas"? Običajno znamo vsi precej točno povedati, kako pogosto hodimo na veliko potrebo, veliko manj pa nas ve, kako dolgo hrana potuje skozi naše celo črevesje. Oziroma kako dolgo traja, da hrana, ki jo zaužijemo, izstopi na drugem koncu prebavnega trakta. Ta tranzitni čas je pomemben, saj so lahko težave z nenadnimi pozivi k odvajanju blata, drisko in zaprtjem znaki počasnega tranzita hrane skozi črevesje. Obstaja preprost način, kako lahko izmerite svoj tranzitni čas: pogoltnite peščico surovih zrn sladke koruze in potem spremljajte, kdaj se bodo pojavila v vašem blatu. To naj bi se zgodilo po približno osmih do 24 urah.

Nihče ne pravi, da bi morali veliko potrebo opravljati kjerkoli in kadarkoli. Toda če pogosto zadržujete blato, ostanki zaužite hrane v vašem telesu ostanejo dlje, kot bi morali. Čas tranzita hrane skozi vaše črevesje se podaljša, kakovost vašega življenja pa poslabša. Človek v svojem življenju proizvede približno šest ton blata, ki ga sestavljajo voda, bakterije, dušikove snovi, ogljikovi hidrati, koščki neprebavljene hrane in lipidi (maščobe). Dlje ko ta mešanica snovi ostaja v nas, dlje je izpostavljena fermentaciji in razkroju. Pri tem ne nastajajo samo vetrovi, ampak tudi kemikalije, poimenovane metaboliti, ki se prilepijo na črevesno sluznico in se lahko absorbirajo v krvni obtok.

Koncept samozastrupljanja (avtointoksikacije) telesa zaradi zadrževanja blata v telesu ni nov. Že stari Grki so vedeli, da odpadne snovi v črevesju povzročijo neravnovesje med telesnimi sokovi (krvjo, rumenim in črnim žolčem ter sluzjo), ki so ključni za dobro zdravje. Podjetje Kellogg's je v okviru ameriškega zmernostnega gibanja v 19. stoletju razvilo kosmiče za zajtrk, ki naj bi delovali "proti zaprtju in slabi morali", za katera so menili, da sta povezana.

Daljši tranzitni čas je povezan tudi z večjim tveganjem za razvoj resnih želodčno-črevesnih težav, kot so rak na debelem črevesu, črevesni polipi, divertikulitis, žolčni kamni in hemoroidi. Nedavne raziskave mikrobiote so nakazale tudi na obstoj povezave med počasnim tranzitom in disbiozo (spremembo v sestavi bakterij, ki prebivajo v črevesju).

Svojo prebavo lahko izboljšate tako, da na svoj jedilnik uvrstite več vlaknin in tekočine, redno telovadite in poslušate svoje telo, zlasti črevesje. Nekateri ljudje se celo odločijo delovanje svojega črevesja izboljšati s kognitivno-vedenjsko terapijo. Najbolj pomembno pa je, da vsakokrat, ko začutite potrebo po odvajanju blata, to tudi storite. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta