(REPORTAŽA) Na obisku pri šestih koroških turističnih kmetijah: Premalo cenijo svojo izjemno ponudbo

Priznati moram, da me pot malokdaj zanese na Koroško, zato sem se toliko bolj razveselil povabila Združenja turističnih kmetij za dvodnevni obisk šestih koroških turističnih in izletniških kmetij. Združenje je dejavno od leta 1997, v Sloveniji pa delujejo 503 izletniške kmetije, 112 vinotočev, 41 osmic in pa 699 turističnih kmetij z nastanitvijo. Vse omenjene kmetije premorejo 36.000 sedišč in pa 5851 ležišč, veliko jih je članic združenja turističnih kmetij, ki deluje pod okriljem Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. Turizem na kmetijah je ena desetih možnih dopolnilnih dejavnosti, pomembna mejnika pa sta, da smejo turistične kmetije nastaniti do 30 gostov, izletniške kmetije, ki ponujajo zgolj hrano, pa postreči do 60 ljudi hkrati. Če so številke višje, morajo pravni status spremeniti v podjetje. Prednost turističnih kmetij je tako imenovani butični turizem, ki je doživel razmah v obdobju epidemije koronavirusa, prav tako ponujajo sveže in lokalne hišne jedi, kar njihovi gostje posebej cenijo.

Ekološka kmetija Ravnjak

Sprva nas pot popelje do turistične ekološke kmetije Ravnjak v kraju Sele pod Uršljo goro. Kmetija premore štiri jabolka kakovosti in je na nadmorski višini 760 metrov, prav tako je le kakšnih deset kilometrov oddaljena od Slovenj Gradca in Raven na Koroškem. Breda Gnamuš Dušak s te kmetije pove, da so ponosni na svojo izvirsko, čisto in živo vodo, katere pitje naj bi bilo zdravilno za oči in ledvice, saj so vodo dali analizirati. Obenem pove, da je območje njihove kmetije polno pozitivne energije, kar je lani potrdil dr. Semir Osmanagić, znan po odkritju piramid v bosanskem kraju Visoko, kjer naj bi tudi odkrili zdravilne učinke. Osmanagić je v Sloveniji ob Ravnjakovem vrhu kot z veliko pozitivne energije omenil še območji bližnjega Ivarčkega jezera in Cerkniškega jezera. Pri njih je bil, pravi gostiteljica Breda, zgolj na kosilu, saj je prišel na povabilo Občine Ravne. Zdravilnost njihove vode je potrdil tudi bioenergetik Mirko Čander iz Šentjurja.

Na prav vsaki kmetiji ponujajo za to območje značilen mošt - gre za jabolčnik, ki ima nekaj manj alkohola, nadomešča pa grozdje, katerega na Koroškem skorajda ni, zato tudi lokalnega vina njihove turistične kmetije ne ponujajo. So nam pa ob obisku kmetje potožili, da letos ne bo jabolk, hrušk, tudi drugega sadja ne bo veliko, zato ga bodo morali dokupiti od bližnjih kmetov, da bodo lahko svojim gostom ponudili hrano in pijačo iz njega. Na kmetiji Ravnjak so še ponosni na svoje plesoče jablane (z leti jih "obrača" veter) in pa na hruškov drevored, ekološkost njihove ponudbe, kjer ni škropiv in podobnega, pa vsako leto, tako kot pri drugih kmetijah, preverijo za to pristojne institucije. Želja je, da bi se število ekoloških kmetij še povečalo, jih je pa že zdaj na Koroškem 10 do 12 odstotkov vseh. Turistične kmetije večino prihodka iz turizma nato preusmerjajo v razvoj kmetij, pri namestitvenih razvojnih projektih pa največ sodelujejo pri razpisih za razvoj podeželja, pri čemer mora biti naložba vredna najmanj 300 tisoč evrov, letos pa je denar pošel že v prvem od treh predvidenih razpisov.

Dušakovi s kmetije Ravnjak so dolga leta živeli v Celju, po letu 2001 pa so se odločili, da se bodo ukvarjali s turizmom na kmetiji, od leta 2007 tudi uradno sprejemajo goste. Vse, kar pridelajo na kmetiji, tam tudi prodajo, osredotočeni so na ovčjerejo, pa na piščance, zajce, ponujajo tudi postrvi. Njihova kmetija je velika 45 hektarjev, od tega je 34 hektarjev gozda, ostalo je obdelovalna površina. Pred epidemijo koronavirusa so jih obiskovali predvsem tujci, ob Evropejcih tudi iz ZDA in z Nove Zelandije, zdaj pa je več Slovencev. V štirih apartmajih lahko gostijo do 16 ljudi naenkrat. Posebnost pri njih je panoramska vožnja z lojtrnikom, neke vrste vozom, ki je priključen na traktor, stranice voza pa so sestavljene iz lojtr. Dolgčas lahko preganjate tudi z igranjem biljarda, namiznega tenisa, pa s pohodi in s kolesarjenjem. V prihodnosti bi radi omogočili gozdni velnes, ponujajo pa že masaže in savne.

Eko hotel Koroš

Ogled kmetij nadaljujemo v vasici Jamnica. Gre za obmejno območje z Avstrijo, ki sodi v občino Prevalje in kjer je zelo razvit (gorski) kolesarski turizem s tudi v svetovnem merilu znano kolesarsko trail progo. Tam stoji Eko hotel Koroš, ki ga vodi družina Dušana Štrucla - Dixija. Iz Črne, kjer so prav tako imeli hotel in razvijali gorsko kolesarstvo, so se Štruclovi v Jamnico preselili pred petnajstimi leti, so pa potrebovali pet let, da so na lastnem zemljišču in na zemljiščih desetih sosedov uredili ustrezne kolesarske proge. Pri njih so bili že gostje iz 52 držav, pove Dušan Štrucl, ob tem gostom ponujajo 40 odstotkov lastne hrane, ostalo nabavijo pri sosedih. "Ključno je, da kmetujemo naprej, in to na ekološki način, in da sosedje sodelujemo," pravi Dušan Štrucl.

Le kakšnih 15 kilometrov je oddaljeno smučišče na Peci in približno toliko Podzemlje Pece, ki ga lahko odkrivate s kolesom, kajakom ali podzemskim vlakom. Njihovi kolesarski gostje so stari od 30 do 70 let, veliko jih uporablja električna kolesa. Njihov hotel je poseben, ker je obdan s koroškim lesom, v desetih sobah ponujajo 24 ležišč, imajo tudi prostor za avtodome, je pa 95 odstotkov njihovih gostov iz tujine, predvsem iz Avstrije, Nemčije, Švice in Beneluksa.

Turistična kmetija Mikl

Le streljaj stran, še vedno v Jamnici, je turistična kmetija Mikl, pri kateri so v posebej prenovljeni hiši dobrodošli tudi psi in njihovi lastniki, na samem posestvu pa imajo lično urejene apartmaje in prostor za kamperje in avtodomarje. Na tej kmetiji zagledamo lepo urejen vrt z domačo zelenjavo in zelišči, tam je tudi do treh metrov visok fižol. Kmetijo je podedoval Stanko Kert pred tridesetimi leti, zdaj tam živi z ženo Marijo in hčerko Zalo, študentko agrarne ekonomije v Mariboru, medtem ko sin David kot magister ekonomije dela v Avstriji, sin Matevž, ki je informatik, živi v ZDA in se namerava vrniti domov.

Njihova kmetija je velika 37 hektarjev, od tega je 22 hektarjev gozda, ostalo so obdelovalne površine, kjer je največ žita, rži in krompirja, ne manjka niti zelenjavno-zeliščni vrt, imajo še krave in prašiče, tudi ribe. Kmalu so šli v ekološko kmetovanje in pa v turizem. S sosednjimi kmetijami ne tekmujejo, saj je njihov cilj biti boljši od sebe. Ob nastanitvah v zadnjem obdobju gostom ponujajo tako imenovane gozdne kopeli, ki so razvite na Japonskem. K njim prihajajo številni gostje, tudi ljudje s težavami v duševnem zdravju, saj tišina in bližina gozda oziroma kopanje v gozdu blagodejno vplivata na človeški organizem. Tudi zato je v vsakodnevnem življenju priporočljivo čim več gibanja po gozdu, saj se s tem krepijo imunske celice.

Kmetija Ploder

Kmetija Ploder iz Šentanela je v preteklosti kar dvakrat pogorela, leta 1911 in 1968. Po drugem požaru, ko je pogorelo gospodarsko poslopje, je zaživela ideja o turizmu na tej kmetiji, ki je s 30 ležišči in 60 sedeži za slavja ena večjih na Koroškem. Tam nam je gospodinja Marina praktično pokazala, kako nastajajo slastni kvočevi nudlni oziroma nudlni iz suhih hrušk, ki so ena bolj znanih koroških sladic. Njihova kmetija je hribovska, imajo 14 hektarjev obdelovalnih površin, zasajenih s krompirjem, ržjo, pšenico, koruzo ter občasno ajdo, in pa še 12 hektarjev gozda.

Usmerjeni so v proizvodnjo mleka (40 do 50 tisoč litrov letno ga oddajo KZ Prevalje) in pa govejega in prašičjega mesa, večino hrane pa predelajo in ponudijo gostom, ki jih naštejejo okrog 1000 letno. Gostje so po večini iz Slovenije, čeprav so do osamosvojitvene vojne leta 1991 prevladovali tujci. Ponosni so na tri traktorje - stare 40, 30 let in tri leta, vsi pa so še v pogonu.

Izletniška kmetija Klančnik

Izletniška kmetija Klančnik, ki jo imajo Kogelnikovi v Podklancu pri Dravogradu, pa namestitev nima, a to ne pomeni, da poleg okusne domače hrane in pijače turisti tam ne bi imeli kaj videti. Nasprotno, za vsega deset evrov vas ob degustaciji njihove hrane, kjer izstopajo divjačinske klobase, njihov turistični vlakec popelje po kmetiji. Tudi po 40 hektarjev velikem ograjenem posestvu, kjer imajo približno 60 damjakov in še 40 muflonov. Pri njih so na ogled še biološka učilnica, lovski muzej z izjemno zbirko živali, tudi tremi medvedi, saj sodelujejo tudi z ljubljanskim prirodoslovnim muzejem, in muzej osebnih predmetov družine in njihovih prednikov. Osemčlanska družina skrbi za 100 glav goveda, 200 do 250 prašičev in letno predela dve toni svežega mesa v mesnate izdelke. Da pa bi pridobili goste in potencialne kupce, od leta 2006 na izletniški kmetiji prirejajo degustacije, od približno tedaj pa vozi pri njih tudi turistični vlakec za do 56 oseb, ki so jim ga po naročilu izdelali v Ljutomeru.

Ekološka kmetija Lešnik

Popotovanje po koroških turističnih kmetijah smo sklenili pri Javornikovih v kraju Golavabuka (menda naj bi kraj dobil ime po poseki bukovega gozda). Le kakšnih pet kilometrov od Slovenj Gradca in zgolj osem kilometrov od smučarskega središča Kope leži ekološka kmetija Lešnik, kjer ohranjajo naravno in kulturno dediščino. Tam nas sprejmeta zakonca Irma Hartman Javornik in Albert Javornik s sinom Andrejem. Najbolj so se nas dotaknile Irmine besede, da vsakega gosta sprejmejo kot družinskega člana. Zato ne preseneča, da jih neki gost iz Münchna obiskuje že pol stoletja prav vsako leto. Tudi ob našem obisku je bila pri njih z avtodomom štiričlanska družina iz Nizozemske, ki jih je obiskala že lani. Tokrat so ubrali povsem drugo destinacijo, a so se za dan ali dva "morali" znova ustaviti pri njih.

Na kmetiji Lešnik ponujajo nastanitve pod kozolcem, ki so posebej zanimive za večje skupine, tam so možna tudi zgolj druženja. Lepo urejenih imajo devet sob, kjer je vsaka opremljena iz drugega lesa in po njem poimenovana. Osebno mi je najbolj "zadišala" tista iz hruške. Gostiteljica Irma, ki ob delu na kmetiji še poučuje v bližnji osnovni šoli, pove, da naj bi spanec v njej bil še posebno krepčilen.

Na posestvu imajo tudi več kot tristoletno hišno lipo, pod katero so uredili leseno klop in mizo, iz posebnega smrekovega lesa pa so naredili skodle oziroma šintlne, kot jim rečejo, in z njimi prekrili skedenj in kozolec. Ker so veliko gradili sami ter s pomočjo družinskih članov in sorodnikov, jim je uspela velika investicija brez dolgov, tudi zato so pri njih namestitve poceni. Kolesa se lahko najamejo v Slovenj Gradcu in na Kopah, sami pa ponujajo savno in džakuzi, pa različne športne igre, da gostom na tej kmetiji s skoraj stoletno tradicijo ni nikoli dolgčas. Njihovo kmetijo krasita bogata zelenjavni in zeliščni vrt, imajo tudi čebelnjak, kjer imajo takšna drevesa in cvetje, da se čebele pasejo čim dlje časa.