Ohladitev v tem tednu je naznanila, da se poletje počasi končuje. To sicer ne pomeni, da ne bo več vroče. A pravega poletja s suhim in vročim zrakom najverjetneje ne bo več. Dnevi so se skrajšali, ozračje dovolj ohladilo, da dvomim o še kakšnem vročinskem valu. Kljub temu se običajno poletna opravila na vrtu nadaljujejo. Padavin še zdaleč ni bilo dovolj, da bi se na primer končalo namakanje. Če dva ali tri dni dežja ne bo, je treba vsaj plodovke in tudi kapusnice namočiti. Res pa je, da bo potrebna količina vode zdaj manjša oziroma bo frekvenca namakanja daljša, ne bo treba zalivati vsak dan. Vendar bo ta začasna ohladitev rastline prepričala, da se pričnejo pripravljati na jesen. Vsi sokovi se bodo pričeli prestavljati iz listov v korenine, te se bodo pričele obnavljati, ponovno obraščati. To je idealen čas, mimogrede, za delanje potaknjencev. Dovolj je toplo, hormoni v rastlinah pa so naravnani na rast in razvoj korenin. Avgustovski potaknjenci veliko lažje prezimijo kakor tisti iz septembra.
Rastlinjaki naj ostanejo odprti
Najbolj me skrbi, da boste ponovno pričeli zapirati rastlinjake. Občutek mraza bo velik, saj bo padec temperatur ponoči tudi za 20 stopinj Celzija in več. A ne počnite tega - za odrasel paradižnik ne bo prehladno, če pa ste bili dovolj pametni in ste že posejali tudi zimske vrtnine, pa bodo temperature sploh bolj primerne. Zato naj bodo rastlinjaki, razen ob nevarnosti neurja, odprti tudi ponoči, in to povsem odprti. Nekateri celo menijo, da jih je treba zapreti, da ne bi prišle okužbe od zunaj. Nikar. Noči še niti približno niso dovolj hladne, da bi bili taki ukrepi potrebni. Zato naj rastlinjaki ostanejo tudi ponoči povsem odprti. Okužbe v rastlinjak prinašate samo vi, ne morejo priti kar same, in to ponoči. Najhuje je, če boste v rastlinjakih ustvarili previsoko zračno vlago. Potem pa je nevarnost za bolezni zelo visoka.
Zreli paradižniki in kumare
Zagotovo pa je priporočljivo, da zdaj res poberete vse zrele plodove paradižnika in tudi kumar. To je nujno, da boste razbremenili rastline. Plodovi so zanje veliko breme, saj prav vanje vlagajo največ energije. Potrgate lahko vse liste do zadnjih potrganih plodov. Sama bi sicer tudi porezala vrhove nad peto, šesto etažo, a to je vaša odločitev. S tem pospešite dozorevanje že oblikovanih plodov. Tisti, ki ste sadili paradižnik ponovno v juniju, pa to vsekakor naredite na starih rastlinah, zdaj bodo obilno rodile pozno sajene.
Kaj še sejemo
Avgusta je še vedno ali pa ravno primeren čas za setev korenčka, peteršilja, blitve, tudi čebule še zadnjič. Zdaj posejane rastline bodo veliko bolje in lažje prezimile.
Potem rastline poškropite, da jim daste malo energije. Uporabite lahko čaj iz cvetov ognjiča ali regrata, lahko tudi rmanovih ali kamiličnih cvetov. Prav tako se lahko odločite za pripravek iz njivske preslice. Ponovite zadevo enkrat tedensko. V trgovinah pa lahko vedno najdete bakrena listna gnojila ali pripravek, ki vsebuje aluminijev sulfat. Tudi pripravek iz sode bikarbone bo pomagal. Oboje dviguje odpornost rastlin in s tem neposredno pomaga rastlinam v boju proti boleznim.
Težave z dozorevanjem paradižnika
Mnogi zdaj tožite, da so plodovi samo na pol dozoreli ali pa da se v njih pojavljajo trdi beli deli. Gre za pomanjkanje kalija (ne kalcija, prav ste prebrali) v plodovih. Običajno nastane pojav v stresnih situacijah, predvsem ob visokih temperaturah. Ena izmed možnosti je dognojevanje preko namakalnega sistema, a to je možno le, če imate kapljični namakalni sistem. Ne topite granul mineralnega gnojila! Poiščite ustrezna gnojila, ki jim rečemo vodotopna ali fertigacijska gnojila. Najlažje jih najdete na spletu. Nič ne bo narobe, če je v njih poleg kalija tudi dušik. Ne sme pa biti fosforja. Najpogosteje namreč te težave povzroča prav previsoka vsebnost slednjega.
Mnogi me boste vprašali, kako gnojiti preko namakalnega sistema. Čisto preprosto je. Vodo najprej speljite preko večje posode, ki jo dvignete. Lahko izkoristite višje lege vrta, če jih imate, lahko pa posodo preprosto postavite na več palet ali podobno, na dvignjeni podstavek. Voda bo tako tekla pod padcem in namakala vrt, črpalka ne bo potrebna. V posodi pustite dovolj vode za eno zalivanje. Nato v to vodo zamešajte ustrezno količino gnojila, ki vsebuje kalij. Nato preprosto pustite vodo, da zaliva vrt, z njo vred pa bo prišel naravnost do korenin že v vodi raztopljen kalij.
Zelo za silo bo veljalo, če namakate koprive, gabez in cvetoče cikorije (radič, endivija) dan ali dva v vodi in potem s to vodo vsaj dvakrat na teden zalijete rastline. A večina vas bo težko tako hitro priredila sistem za zalivanje preko namakanja. Mnogi pa kapljičnega sistema zalivanja sploh še nimate.
Dodajanje kalija prek listov
Druga možnost je, da dajete kalij preko listov - foliarno. V trgovinah najdete listna gnojila, ki vsebujejo samo kalij in aminokisline. Tukaj niso nadomestilo listna gnojila NPK, tudi organska ne. Z njimi poškropite rastline vsaj enkrat tedensko, sama pa bi jih najprej trikrat zapored vsake tri dni.
Kalij je osnovni element odpornosti rastlin. Če ga v rastlini primanjkuje, je tudi njen imunski sistem poškodovan, deluje slabše. Tega pa si pred nastopom meglenih, vlažnih jesenskih juter ne želimo. Pri vsem tem pa seveda ne smete pozabiti na kalcij, tudi z njim je plodovke še vedno treba redno oskrbovati. Tudi mleko vsebuje kalij in soda bikarbona tudi - nasvet za vse, ki vseeno raje uporabljate domače pripravke. Res pa je, da je učinkovitost teh domačih gnojil slabša, kadar je pomanjkanje kalija že nastalo.
Tudi mleko in soda bikarbona vsebujeta kalij
Vsem, ki razmišljate ali ste celo že uporabili kemična sredstva za varstvo paradižnika (ridomil ali ortivo), svetujem, da res razmislite. Bakrena listna gnojila so prav tako učinkovita, preventivno pa odlično delujejo tudi rman, žajbelj, kamilice ali soda bikarbona. V trgovini lahko kupite tudi zgoraj omenjeni aluminijev sulfat (Mycosin), sorodnik sode bikarbone.
Napad gosenic
Žal v kratkem pričakujem tudi močnejši napad gosenic, posebno v rastlinjaku. Zato redno preglejujte liste v bližini komaj oblikovanih plodov. Če najdete na njih drobne, bele pege (podobno, kot bi bile kapljice apna ali kaj podobnega), ko jih daste pod lupo, pa vidite drobna naložena jajčeca ali pa celo temno zelena ali siva precej večja jajčeca, jih takoj odstranite. Kakor hitro opazite, nekateri ste jih že, luknje v plodove, je treba takoj ukrepati. Uporabite lahko pripravke, ki vsebujejo bakterijo Bacillus thurigensis (Bt), pri papriki pa priporočam pripravek, ki vsebuje aktivno snov azadirahtin ali pa spinosad. Vse dovoljeno v ekološki pridelavi je naravnega izvora. Žal domači pripravki ne bodo zadoščali.
Korenovke bodo zacvetele
Vreme, ki smo mu bili priča, bo hitro spodbudilo cvetenje dozorelih korenovk, predvsem korenčka. Zato svetujem, da korenček, ki ste ga sejali zgodaj spomladi, zdaj populite. Lahko ga tudi posušite, saj je za shranjevanje v kleteh še skoraj prezgodaj. Mnogi že imate električne sušilnice. Korenček dobro umijte in posušite. Potem ga narežite na tanjše obroče in dajte v sušilnico. Posušenega in ohlajenega lahko shranite v kozarcih za vlaganje in uporabljate v juhah tako kot svežega. Seveda pa ga je enostavneje zamrzniti. Zakaj ga je treba izkopati? Daljše obdobje visokih temperatur je prekinilo vegetacijo. Če je korenček že dovolj velik, bo zdaj pričel ponovno rasti. To pomeni, da bo pognal stranske korenine, predvsem pa otrdel v sredici. Ne samo, da bo izgubil kvaliteto, tudi okusen ne bo več. Kmalu bo še zacvetel. Takrat tudi uporaben ni več.
Če imate dovolj globoke in hladne kleti, ga seveda lahko shranimo tudi v njih. A pri tem naj vas opozorim, da hranimo samo povsem zdrave in ne prezorele korene. Ne kopljemo jih v vročini, saj je takrat njihova kvaliteta najnižja. Izkop zjutraj pomeni hladne korene. Z njih odstranimo le toliko zemlje, kolikor je same odpade. Listje pa porežemo tako, da ostane centimeter ali dva peclja. Potem korene osušimo in jih šele nato shranimo v kleteh. Uporabimo pesek, žagovino, odpadlega listja pa zdaj ni možno uporabiti, ker ga še ni.
Mogoče še eno opozorilo: tudi rdeče pese ne obrežemo povsem do korenov. Kuhamo s peclji listov in jih odstranimo šele po kuhanju. Tako bo manj koristnih sestavin odplaknjenih v vodo. Vodo od kuhanja pa uporabite za zalivanje vrtnin, saj je v njej veliko koristnih mineralov, hranil.
