Letos si ob veselem decembru v živo ne bomo kaj prida čestitali. Pa ne zato, ker sebi in drugim ne bi iskreno želeli, da bi bil božič blagoslovljen in novo leto srečno, veselo pa vsega dobrega polno, ampak prav zato! Bomo pa kdaj drugič nadoknadili - če in ko bo na voljo cepivo proti covidu-19 in bo mogoče (če le kaj drugega vmes ne pride) ukrepe za omejevanje druženja odpraviti.
Slavja sploh niso nujno manj slovesna, če jih pripravimo v ožjem družinskem krogu. Tudi ko gre za hrano. Seveda obstajajo jedi, ki jih je smiselno pripraviti v večjih količinah in so tako tudi boljše (ker se največ takih da pogreti, jih pač zamrznemo po porcijah in po potrebi odtalimo kdaj kasneje). Kar precej tipično novoletnih je med njimi. A obstajajo tudi take, ki jih je smiselno pripraviti le sproti in v manjših količinah. Pa se letos - pač glede na okoliščine - osredotočimo prav na te. Tako se je tudi lažje prilagoditi okusu vseh prisotnih. V ožjem krogu je morda manj veselo, lahko pa je kulinarično še bolj prepričljivo.
Slavje si le privoščimo, količina pa naj bo številu jedcev primerna
Omejitve domače kuhinje
Temu je prilagojena tudi oprema sodobnega gospodinjstva z aparati, kuhinjskim posodjem in priborom. Število ljudi, ki v povprečju živijo skupaj pod isto streho ter si delijo mizo in tisto na njej, se je v zadnjem stoletju rapidno zmanjšalo. Profesionalna oprema gostinskih kuhinj in menz (včasih se jim je reklo obrati družbene prehrane) je čisto druga zgodba, a za povprečno gospodinjo ali gospodinjca irelevantna.
Juho, enolončnico, golaž in podobne jedi na žlico zlahka pripravimo v večjih količinah od sicer običajnih - omejeni smo pač z največjim loncem, ki ga premoremo. Dokaj neobčutljive za količino so tudi počasi dušene jedi vseh vrst pa večina prilog in prikuh. Polenti in testeninam je dokaj vseeno, ali jih kuhamo na dekagrame ali na kilograme, krompirju prav tako - drugače pa je pri pečenju v pečici ali ponvi ter pri cvrtju. Kaše in riž so že malenkost bolj zahtevni, a neproblematični. Pri pečenkah in drugih dobrotah iz pečice smo pač omejeni z velikostjo ali majhnostjo volumna in načini pečenja, ki jih imamo na izbiro. A tudi tiste ne prav glomazne in zgolj s temeljnimi funkcijami omogočajo pripravo precej večjih količin od družinsko običajnih. Treba je primerno prilagoditi le čas (podaljšati) in temperaturo (nekoliko zmanjšati). Podobno velja tudi za najrazličnejša peciva, kolače, torte, potice, kruh, zloženke ...
Poprtnik
6 dl mleka
5 dag sladkorja
1 kg mehke bele moke (za kvašeno testo)
4 dag svežega kvasa ali 2 zavitka suhega
1 vanilijin sladkor
1 žlička soli
naribana lupina neškropljene limone
15 dag masla
4 jajca
olje
Iz 1 dl mlačnega mleka, ravne žličke sladkorja, 5-8 dag moke in kvasa naredimo kvasni nastavek. Preostalo moko presejemo, dodamo ji preostali sladkor, limonino lupino, vanilijin sladkor in sol ter dobro premešamo. Na sredi moke naredimo vdolbino, vanjo zlijemo mlačno mleko, rahlo staljeno maslo, 3 jajca in vzhajan kvasni nastavek. Dobro pregnetemo, da se testo loči od dna in sten posode, po vrhu premažemo z oljem, pokrijemo in damo na toplo, da vzhaja na dvojni volumen. Ponovno pregnetemo in še enkrat vzhajamo. Primerno posodo (najbolje ovalen ali podolgovat lončeni pekač s pokrovom, obnese se tudi emajliran litoželezni) temeljito naoljimo, vanjo razporedimo tri četrt testa, po vrhu ga rahlo namažemo z oljem, pokrijemo in pustimo na toplem nekoliko vzhajati. Iz preostalega testa spletemo kito in oblikujemo okraske. Testo v posodi na več mestih enakomerno napikamo z naoljeno iglo ali zobotrebcem, premažemo z raztepenim jajcem, obložimo s testeno kito in drugim okrasjem, po vrhu pomažemo s preostalim jajcem, nato pa še z oljem. Še za nekaj časa pokrijemo in damo na toplo, da še malo vzhaja. Pečico ogrejemo na 180 stopinj Celzija in damo vanjo posodo s testom ter pečemo dobro uro. Vzamemo ven, odstranimo pokrov, in ko se nekoliko shladi, prekrijemo s kuhinjsko krpo. Ko je kruh mlačen, ga previdno vzamemo iz pekača in ovijemo z lepim bombažnim prtom.
Malo, a vrhunsko
Drugače pa je pri nekaterih drugih načinih priprave, predvsem pri praženju in še bolj pečenju v ponvi. Če hočemo, da bo na primer zrezek lepo, enakomerno in ravno prav zapečen, se mora dotikati dna posode s celotno površino in imeti pri tem še nekaj prostora okrog sebe, nikakor pa zrezkov ne smemo natlačiti tesno enega ob drugega. Še posebno to velja za hitro pripravo, primerno za najboljše kose mesa - na primer govejega notranjega stegna (oreh), hrbta ali križa (bržola, ramstek ...), pljučne pečenke (file minjon, turnedo, biftek, šatobrijan ...), teletine in jagnjetine, svinjskega kareja ali notranjega fileja pa tudi perutninskih zrezkov. Zlasti delikatne so (sploh v celem pečene) ribe. Pa tudi na hitro popečena zelenjava ima rada dovolj prostora. Da o flambiranih jedeh sploh ne govorimo.
In kako ob vseh omejitvah proslaviti božič in silvestrovati, ne da bi se izneverili tradiciji? Bučno in razkošno pričakovanje novega leta, kot ga poznamo iz preteklih let, niti nima kake prav dolge in trdno zakoreninjene tradicije - niti glede jedilnika. Ljudsko praznoverje le odsvetuje uživanje perutnine (ker kura brca nazaj), predpisuje pa svinjino (ker prašič rije naprej). Običajno je tudi točno ob polnoči nazdraviti s penečim se vinom. Pa kaka krepka polnočna juha, enolončnica ali druga jed za preprečevanje in preganjanje alkoholnega mačka ne bi smela manjkati.
Kaj ima riba z Jezusom?
V zgodnjem krščanstvu je bila (narisana) riba nekakšen skrivni razpoznavni znak takrat v starorimskem imperiju preganjanih kristjanov. Grško besedo za ribo - ichtys - so namreč razlagali kot akrostih: Iesous Christos, Theou Yios, Soter - v prostem prevodu: Jezus Kristus, božji sin, rešitelj.
Praznovanje krščanskega božiča, posvečenega Jezusovemu rojstvu, pa je v kolektivni narodni (pod)zavesti precej bolj ukoreninjeno, čeprav je prvotni verski pomen do neke mere zvodenel - z veseljem, radostjo in lahkoto na veliko proslavljajo tudi neverniki in drugače verujoči. Z drugim glavnim krščanskim praznikom, veliko nočjo, ga v Sloveniji vsaj glede namiznih dobrot druži predvsem potica. Pirhi in prekajeno meso ter hren so značilni za veliko noč, ne za božič! Temu bolj pritiče kakšna sveža pečenka z ustreznimi dodatki, lahko tudi piščanec ali puran (ki pa je za letošnje praznovanje v najožjem krogu prevelik zalogaj). Že zaradi zgodnjekrščanske simbolike je marsikje na svetu - in to bi veljalo bolj posnemati - obvezna riba. Razširjeno je tudi drobno pecivo, največkrat v obliki (betlehemske) zvezde. V Sloveniji pa je nekoč za še bolj nujnega od peciva in potice veljal poprtnik - poseben božični kruh, ki so ga dobila pokusiti prav vsa bitja z dušo pri hiši. Tako ljudje kot domače živali. Če imate hišnega ljubljenčka, torej nikar ne pozabite nanj - s kakim njegovi vrsti primernim priboljškom. Pa naj bo njim in nam pokanje barbarske pirotehnike v čim večji meri prihranjeno!
