Ana Podvršič je trenutno podoktorska štipendistka Marie Curie v Gradcu, je tudi pridružena raziskovalka na Centru za ekonomijo Paris Nord na pariški univerzi Paris 13. Analizira dolžniške krize in krizne politike, ki jih spremljajo. Opozarja, da se je gospodarska kriza že dolgo napovedovala, globalna pandemija pa jo bo le okrepila. "Vladni ukrepi so kratkoročne narave, le delno naslavljajo neposredne posledice ustavitve gospodarstva in akumulacije kapitala, nikakor pa se ne ukvarjajo s strukturnimi težavami slovenskega gospodarstva in kapitalističnega sistema, del katerega smo," opozarja.
Lani ste z Majo Breznik uredili knjigo Verige globalnega kapitalizma, h kateri ste prispevali tudi uvodno poglavje. Opozarjate, da globalizacija ni privedla do izenačevanja položajev, ampak do vse globljih neenakosti. Globalna pandemija je razkrila, kako zaustavitev tovarn na drugem koncu sveta privede do padca v dobavah, nato se temu zaradi globalnih ukrepov zoper pandemijo priključi še upad povpraševanja. Kaj nam to razkriva o globaliziranem kapitalizmu?
"Zapisi v knjigi pomagajo razumeti, kaj se dogaja in predvsem paniko pred zaustavitvijo dobavnih in proizvodnih verig. Globalne verige, ki se krepijo zadnjih 30 let, so odgovor na strukturno krizo kapitalizma šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Tedaj sta bila krizna odziva dva. Prvi je pomenil razpršitev in razselitev delov proizvodnje, ki je potekala znotraj vse manjših enot, oblast nad proizvodnimi verigami pa so ohranile multinacionalke. Cilj je bilo nižanje stroškov – tako dela kot okoljskih in davčnih ureditev. Danes ni gospodarstva, ki ne bi bilo vključeno v te globalne verige. Kapitalizem je krizni sistem, ki protislovij ne odpravlja, ampak jih premešča – časovno, prostorsko ali zgolj z enega družbenega področja na drugega. Postsocialistične transformacije so pri tem igrale pomembno vlogo. Slovenija je denimo podizvajalec nemškega gospodarstva in od njega skoraj popolnoma odvisna.
Drugi odziv je bilo napajanje finančnega sektorja. Globalne verige so omogočile centralnim podjetjem, ki nadzorujejo organizacijo in pretakanje vrednosti po teh verigah, povečanje dobičkov, ki pa jih niso ponovno investirala v razvoj, ampak vložila v finančne naložbe in špekulativne posle. Globalne verige delujejo kot črpalka dobičkov iz držav svetovnega juga in s postsocialistične periferije v države kapitalističnega centra. Sedaj vidimo vse slabosti teh verig. Poslušali smo, da je treba povečati integracijo v svetovno gospodarstvo, se odpreti tujim investicijam in liberalizirati gospodarstva. To je neoliberalna mantra. Ki je laž. S tem se poglobi neenak razvoj regij in držav ter poglobijo družbene neenakosti. Posledično so države v zelo različnih položajih, kako se spopasti z globalno pandemijo. Nimajo vse močnih javnih zdravstvenih sistemov in tudi zdravstveno stanje ljudi je različno. Slovenija zaradi dediščine socializma in bojev zoper popolno privatizacijo zdravstva nima najslabšega izhodišča. Že v Italiji pa je situacija drugačna, ne le zgodovinsko, ampak tudi razvoj se je tam tako rekoč ustavil, odkar so se pridružili evru."
Kaj prinese integracija v globalne verige proizvodnje?
"Gre za integracijo, s katero izgubimo znanje za celotno proizvodnjo. S tem se poveča odvisnost od uvoza surovin ali polizdelkov, ki jih naše gospodarstvo predvsem nadgradi proti končnemu izdelku. Države, kjer so sedeži globalnih podjetij, imajo skoraj popoln nadzor nad inovacijami, raziskavami in investicijami, nad intelektualno lastnino, ki je med glavnimi vzvodi hierarhične organiziranosti. Epidemija je pokazala, da integracija v globalno proizvodnjo ni raj razvoja. Slovenija je ena od držav, kjer gospodarska internacionalizacija poglablja družbene neenakosti. Postali smo izjemno ranljivi ob zunanjih nihanjih. In zelo odvisni tudi od uvoza temeljnih potrebščin, kot so zaščitne maske."
Solidarnost obstaja v EU le med centri kapitala, kapital pa se plemeniti, če so ljudje med seboj v vse večji konkurenci in vse manj solidarni drug do drugega
Vedeti moramo, da kapitalizem nikoli ni imel težav z izgubo ali uničenjem človeških življenj. Ta so bila vredna zgolj kot surovina, kot blago
"Pomembno je vztrajati, da gredo vsi ukrepi - vsi - v smer večje socialne in ekološke pravičnosti. Drugače izbir ni veliko: ne bomo se vrnili v prejšnjo normalnost. Kvečjemu se bomo znašli v bolj brutalnem, avtoritarnem in totalitarnem neoliberalnem kapitalizmu"
