Iz Argentine v Slovenijo: Kakšne so pasti in problemi velikega skoka s celine na celino?

Zdaj od blizu spremlja vrnitev v Slovenijo argentinskega Slovenca Fernanda, ki je star 36 let. Ta se je v začetku avgusta preselil iz Argentine v Ljubljano skupaj z ženo Argentinko židovsko-sirskih in španskih korenin, ki nima slovenskega državljanstva, kot ga ima on, ker je potomec Slovencev. Fernandov ded je s slovensko politično emigracijo z Dolenjskega prišel v Argentino po drugi svetovni vojni. Par ima majhna otroka, stara tri in pet let.
Fernando se v Argentini ni naučil slovensko in se jezika uči zdaj, pri nas. V izvidnico, ko se je družina že odločila za veliki skok prek Atlantika, je za mesec dni prišel v Slovenijo najprej letos junija, prej tu nikoli še ni bil. "Ob taki rajži z ene celine na drugo moraš biti že malo korajžen. Danes še bolj kot pred tremi desetletji. Po nekaj tednih bivanja v Sloveniji se že nazirajo konkretni problemi. Vsi so navdušeni nad Slovenijo, malo sicer pogrešajo stare mame in stare očete v Argentini in druge sorodnike. Problemi pa so tile. Otroka sta šla v vrtec in sta v njem že skoraj mesec dni. Ker pa še nimajo urejenih vseh papirjev, je plačilo vrtca za oba 900 evrov na mesec. Pospremil sem Fernanda, da je odprl firmo, se pravi s.p., s pričakovanim dohodkom 500 evrov do konca leta. No, tako se mu bo cena vrtca takoj znižala, dobival pa bo tudi doklade za otroka. Žena bo šele po treh mesecih dobila avtorizacijo za daljše bivanje v Sloveniji. Potem je tu tečaj jezika. Za oba bi tak tečaj stal 12 tisoč evrov na leto. To so vse velike številke. A se da vse urediti, vendar moraš znati in moraš biti tudi malo zvit. Slovenija je prišlekom zelo naklonjena, a prvi koraki so težavni. Žena je živela v Buenos Airesu, ki je ogromno mesto. Če bi tu pristala kje na vasi, v kakšnih rovtah, ji ne bi bilo všeč. Pozimi je mrzlo, hitro je tema, ne morete vzpostaviti raznovrstnih stikov, nastopita osamljenost, odmaknjenost. Tako pa je Ljubljana, pa tudi še kakšno drugo večje slovensko mesto, primernejša."