Kje bo epidemija odpihnila največ delovnih mest?

Leto 2019 je bilo v Sloveniji na trgu dela eno najboljših. Stopnja anketne brezposelnosti je bila namreč konec leta najnižja, odkar jo merimo, torej od leta 1993. Bila je štiriodstotna. Imeli smo tudi rekordno število delovno aktivnih. Zaposlenih in samozaposlenih je bilo več kot 900.000. S pojavom koronavirusa so se razmere na trgu dela močno poslabšale, obetavne niti niso napovedi za jesen. Trenutno je dobra tretjina delovno aktivnih še na čakanju na delo. Nekaj jih dela od doma. Nekatere dejavnosti so popolnoma zastale, nekatere delajo okrnjeno.
Število prijav brezposelnih na zavod se je povečalo že marca, še bolj pa aprila. Na zavodu za zaposlovanje je bilo konec aprila registriranih 88.648 brezposelnih, kar je je 13,9 odstotka ali 11.000 ljudi več kot marca in okoli 20 odstotkov več kot aprila lani. Brez dela je ostalo tudi po tisoč ljudi na dan. Rast števila brezposelnih je bila največja na območjih Kranja, Maribora in Kopra. Med novoprijavljenimi je bilo 6209 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 481 iskalcev prve zaposlitve, 164 brezposelnih zaradi stečajev in 5616 trajno presežnih delavcev. “Zagotovo bi bila brezposelnost brez ukrepov, ki smo jih pripravili na ministrstvu, bistveno večja. Predvsem zaradi sprejetih ukrepov trg dela ni prizadet tako, kot bi bil, če država ne bi posredovala,” ocenjuje minister za delo Janez Cigler Kralj.
Čeprav se je maja ta trend nekoliko upočasnil, je število brezposelnih v minulem tednu preseglo številko 90.000. Konec maja se za večino izteka tudi ukrep čakanja na delo, junija bo veljal le še v gostinstvu in turizmu. Vlada sicer ponuja podjetjem subvencioniranje skrajšanega delovnega časa do konca leta, a za zdaj je še težko napovedovati, koliko podjetij ga bo lahko koristilo. Prihodnost je navkljub temu negotova, vse bo odvisno od zagona gospodarstva, pravi generalni direktor zavoda za zaposlovanje Mitja Bobnar.
Hitro rast brezposelnosti spremlja še padec zaposlovanja. V aprilu se je tako zaposlilo 60 odstotkov manj brezposelnih. Na zavodu je bilo v času epidemije dnevno objavljenih okoli 1000 prostih delovnih mest, v običajnih okoliščinah bi se to število lahko gibalo okoli 3000.
Delodajalci iz gostinstva so prijavili 84 odstotkov manj prostih delovnih mest kot lani v tem času. Za boljšo predstavo podatek, da je bilo lani aprila 454 prostih delovnih mest za natakarje, letos pa 50. Konec aprila letos je bilo brezposelnih 4618 natakarjev, lani jih je bilo v tem mesecu 2363.
V dejavnosti gostinstva in turizma, kjer se je trg dela najprej zatresel, je zavod aprila zabeležil skoraj dvakratno medletno rast števila brezposelnih. V turizmu, kjer so razočarani, da bo ukrep čakanja na delo veljal le še en mesec, pravijo, da bi navkljub turističnim vavčerjem, ki jih bodo dobili vsi državljani, lahko v tej gospodarski panogi že julija ostalo brez dela 20.000 ljudi.