Strah in svobodomiselnost

Petra Lesjak Tušek Petra Lesjak Tušek
28.03.2020 07:03

Naša življenja so se obrnila na glavo in tok, ki smo ga še včeraj jemali za neizpodbitnega, se je korenito zasukal.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

V neprizanesljivem širjenju koronavirusa postopno, a zanesljivo spoznavamo neprecenljivo vrednost in hipno premakljivost mej svobodnega v zasebnem in družbenopolitičnem. Polja naših svobod se ožijo zaradi varnosti in v njenem imenu. Šok, v katerega smo pahnjeni, in ne glede na preventivne ukrepe, ki jih izpeljujemo kolektivno in posamično, paralizirani, je srhljiv. Le deloma opremljeni z orodji za zoperstavljanje virusu smo vrženi v realnost, v kateri se moramo za zajezitev obolevanj na novo uriti v strpnosti in potrpežljivosti. Kar smo še včeraj jemali za normalno, danes ni več. Predvidljivost, utečenost in stabilno rutino, ki nas, zlasti pa naše otroke, običajno pomirjajoče navdajajo z občutki varnosti, je izpodrinila dušeča negotovost. Virus udriha vsevprek in izstavlja visoke račune, plačilna valuta so tudi življenja.
Postopno, a zanesljivo zavedanje omejenosti in krhkosti našega bivanja, ki se izrisuje iz dneva v dan bolj, še ni bilo tako v tla butajoče. Iščemo načine, kako bi se oprijeli vsega, kar imamo, kar smo pridelali in ustvarjali leta, nekateri vse življenje, a lahko v trenutku nemočni izgubimo. V teh okoliščinah smo vse bolj pripravljeni sprejeti nepredstavljive omejitve - od gibanja do delovanja - in tudi ravnati drugače, na načine, ki nam jih dopovedujejo za relativno učinkovite v spopadu z virusom. Kar je bilo še včeraj jasno ali očitno, danes ni več. A tudi vse, kar se izgrajuje v ranljivem prehodnem obdobju, v času vse večje prilagodljivosti, tudi ubogljivosti, morda ni jasno in očitno, temveč se utegne odstreti po pandemiji. V nesporno drugačni normalnosti, ki prihaja.
Vseeno naše skupne bojazni v novi koronarealnosti, če jo bomo le vzdržali in prestali, ne smejo spodkopati kar vseh temeljev, sploh pa ne demokratičnih. Ne smejo načeti naših zmožnosti treznih, kritičnih presoj, sposobnosti, da mislimo, premišljujemo in da skušamo videti kak korak dlje in onkraj tega, kar se zdaj še ne izrisuje kot očitno. Enako nujno kot osnovna preventiva je, da v okrnjeni svobodi ne glede na strah in strašenja ostanemo svobodomiselni.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta