Zgodba novega koronavirusa se začne na tržnici z morskimi sadeži v Wuhanu, kjer niso dosledno zvesti njenemu uradnemu namenu, prodajajo namreč tudi prostoživeče, torej divje živali. Tako okolje ima idealne razmere za prenos virusa med živalmi in ljudmi. Eno od sklepanj te dni je bilo, da je za izbruh novega koronavirusa kriv njegov preskok z netopirja na kačo in dalje. Prav na teh tržnicah, ki so značilne predvsem za Azijo, so iz več razlogov ugodne razmere za prenos virusa. "Naj takoj povem, da je že dokazano, da kače niso vpletene, bolj natančno - virologi, ki so proučili genom virusa, so to teorijo že ovrgli," tezo, ki jo je New Scientist objavil dan pred najinim pogovorom, ovrže profesorica dr. Tatjana Avšič Županc, virologinja in specialistka medicinske mikrobiologije na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, kjer te dni pozorno spremljajo novi koronavirus.
Večina raziskovalnih ustanov, ki proučujejo viruse, najmanjše škodljivce, o katerih še vedno teče razprava, ali bi jim sploh pripisali življenje, te dni melje, išče podatke, pridobiva vzorce, gradi podatkovne mreže, spletene po vsem svetu. Nova dognanja si sledijo iz ure v uro, virologija v razmerah, ko grozi novi neznani virus, preklopi na visoke obrate. Na slovenskem inštitutu se lahko pohvalijo, da imajo že 14 dni pripravljene teste za novi koronavirus: "Takoj ko so kolegi v Berlinu dobili podatke o genomu, so sestavili kontrolne vzorce in nam jih posredovali. Tako smo lahko pripravili vse za izvajanje diagnostike. Kajti diagnostika, ki jo imamo za doslej znane respiratorne viruse, novega virusa ne bi zaznala. Zato smo na novo pripravili teste in ponosni smo, da smo med prvimi v Evropi dobili nujno potrebne kontrolne vzorce. Seveda gre tukaj za ure. Zagotavljanje diagnostike je zelo pomembno, čim prej moramo vedeti, za kateri virus gre pri bolniku, da se čim prej pravilno ukrepa, bolnika izolira."
Ljudje in živali v tesnih stikih ustvarijo idealne razmere za prenos virusa
A nazaj na morsko tržnico v Wuhanu, za katero so kitajske oblasti že odkrile, da tam niso bili naprodaj le morski sadeži morja, kot kaže ime, ampak tudi druge živali - divje in domače. "V naravi so osnovni rezervoarji za večino koronavirusov skoraj zagotovo netopirji. In z njih, lahko pa tudi z drugih živali, ki so virus prejele od netopirjev, se virusi prenesejo še na ljudi. Ali so vir tega izbruha tržnica in živali na njej, je še deloma nejasno. Zagotovo pa ima tržnica pri tem zelo pomembno vlogo, če ne drugega zato, ker je tam gostota ljudi, ki so v tesnih kontaktih, zelo velika. Prenos virusa se lahko zgodi na tržnicah z visoko gostoto ljudi in tudi živali, ki jih tam prodajajo legalno in ilegalno. Tam so namreč v tesnem kontaktu, a podobno je tudi ponekod v naseljih. Na nekaterih območjih Kitajske in širše jugovzhodne Azije, kot so Tajska, Vietnam in druge države, živijo ljudje v strnjenih naseljih skupaj na zelo majhnem prostoru. Poleg tega pravzaprav sobivajo z domačimi živalmi, velikokrat pa ljudje in domače živali prihajajo stalno v kontakt z divjimi živalmi," pojasni Avšič Župančeva.
Dokazan je prenos s človeka na človeka, kar je slabo
Sars, mers in sedaj novi koronavirus so virusi, ki jih "skladiščijo" netopirji, nimajo pa živalskega vektorja oziroma prenašalca. Virologinja izpostavi prilagodljivost virusov: "Vir virusa v naravi so živali - primarni naravni rezervoar oziroma gostitelj so netopirji. Z njih lahko virus preide na človeka neposredno ali preko kake druge živali. Pri sarsu so bile to cibetovke, pri mersu so kamele. Katera žival je pri novem koronavirusu, še ne vemo, morda pa ni vmesne vrste divje živali. Kajti virus se po določenem času prilagodi tako, da okuži ljudi in se potem prenaša kapljično - s človeka na človeka. In za novi koronavirus že vemo, da se lahko prenaša vsaj na tak način. Za ugotovitev, ali se lahko prenaša tudi s tesnim kontaktom, torej z okuženimi predmeti, bo treba še nekaj dni počakati. Vsekakor pa je prenos s človeka na človeka dokazan, kar je seveda slabo."
Netopirska uganka
Najverjetneje, če gre sklepati po prejšnjih izbruhih koronavirusa, lahko virus iz Wuhana vodi nazaj k netopirjem. Dr. Peter Daszak, predsednik zveze EcoHealth, ki na Kitajskem deluje že 15 let in preučuje bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi, je za The New York Times dejal: “Vira še ne poznamo, vendar obstaja precej močan dokaz, da izvira koronavirus iz kitajskega podkvastega netopirja.” Epidemije sarsa in mersa so povzročili koronavirusi netopirjev, prav tako zelo močno virusno epidemijo pri prašičih.
Netopir lahko gosti veliko različnih virusov, ne da bi zbolel, obstaja celo sum, da so naravni rezervoar virusa ebole. Prenašajo tudi virus stekline, toda v tem primeru bolezen prizadene tudi netopirje. Njihova toleranca do virusov, ki je večja kot pri drugih sesalcih, je ena njihovih številnih posebnosti. So edini leteči sesalci, požirajo žuželke, ki prenašajo bolezni, in so tudi ključni pri opraševanju številnih plodov, kot so banane, avokado in mango. So tudi neverjetno raznolika skupina, ki zajema približno četrtino vseh vrst sesalcev. Znanstveniki po besedah Petra Daszaka danes precej pozornosti namenjajo njihovemu imunskemu sitemu, ki jim očitno omogoča soobstoj s številnimi virusi, ki so za druge sesalce smrtonosni.
Slediti virusu
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je virus za zdaj stabilen in se ne nagiba pretirano k mutacijam. Kako znanstveniki spremljate mutacije virusa, razpršenega po svetu? "Moderna tehnologija in znanje nam virologom in drugim raziskovalcem, ki se kasneje ukvarjajo z analizami, omogočata, da iz vzorcev bolnikov ali če nam uspe celo izolirati virus, naredimo kompletno sliko genskega zapisa tega izolata. In genske zapise iz izolatov različnih bolnikov na Kitajskem, Tajskem, imamo tudi že izolate iz Amerike, med seboj primerjamo. Ker so se pojavili v različnih časovnih obdobjih in na različnih mestih, je zelo zanimivo pogledati, ali je prišlo do kakšne spremembe že s tem, ko se je virus prenašal z enega človeka na drugega, z drugega na tretjega ... Kajti virusi imajo zelo kratek čas reprodukcije in koronavirusi imajo genom z RNK-molekulo, taka sta denimo tudi virusa aidsa in ebole. Ti virusi so zelo nagnjeni k pogostim mutacijam, spremembam. Te pa seveda niso vedno pomembne in usodne."
V času respiratornih okužb, ki so sedaj na vrhuncu, manj odporni ljudje, predvsem pa otroci, velikokrat nimajo samo enega virusa, ampak več povzročiteljev bolezni
Kitajski napredek in izredno stanje
Kako sogovornica ocenjuje ukrepanje kitajskih oblasti? Pri ptičji gripi je preteklo kar nekaj časa, preden so vendarle v Hongkongu odkrili in dokazali virus, ki je prišel s Kitajskega. Medtem je na Kitajskem že izbruhnila epidemija, a so jo oblasti skušale prikriti, kar je zamaknilo ukrepe. "Podobno je bilo pri sarsu pred 16 leti. Sedaj so reagirali zelo dobro in zelo hitro. Sodelujejo z vsemi svetovnimi organizacijami, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Center za nadzor bolezni (CDC), delijo rezultate opravljenih raziskav, kar je dobro. Vidimo, da sprejemajo konkretne ukrepe. Pri nas si težko predstavljamo, kaj pomeni sprejemati ukrepe v enajstmilijonskem mestu, s populacijo za pet in še več Slovenij. Zapreti Slovenijo? Težko si je to predstavljati. In kdor ni bil tam, verjetno težko razume, kaj to pomeni. Ukrepanje se izboljšuje. Tudi na področju raziskav in medicine so v zadnjih letih na Kitajskem izjemno napredovali in imajo kvalitetne znanstvenike. Seveda niso kvalitetni čisto vsi centri, ampak večina velikih državnih je zelo dobrih."
Zapreti Slovenijo? Težko si je to predstavljati
Naši zdravstveni sistemi delajo dobro. Dokler bodo lahko
Čeprav za virus vemo razmeroma kratek čas, se je že razraslo plodno gojišče teorij zarote, največkrat pa slišimo: "Ah, saj zaradi tega virusa je umrlo manj ljudi kot zaradi gripe, zakaj tolikšna panika." In ljudje odmahnejo z roko. Zakaj je pomembno slediti virusom? "Seveda je pomembno! Virus je nov, ne poznamo ga, o njem ne vemo dovolj. Pred gripo se lahko zaščitimo s cepljenjem. Vemo sicer, da zaščita ni stoodstotna. Ampak štiriodstotna smrtnost ni tako majhna številka in to je šele podatek, ki ga imamo sedaj. Zagotovo pa to ni podatek, ob katerem bi zamahnil z roko in rekel 'briga me'. Moramo se zavedati, da je danes globalizacija ljudi, stvari, živali, trgovine privedla do tega, da je vse skupaj izjemno težko nadzorovati. Že iz male Slovenije potujemo na Kitajsko, Kitajci hodijo sem dopustovat, delat, da ne govorim o drugih državah, kjer so se pojavili bolniki in je izmenjava še večja. Verjamem pa, da naši zdravstveni sistemi delajo dobro - dokler bodo lahko. Opozarjam zato, ker je po vsej severni polobli že sedaj vrhunec respiratornih okužb in obolenj je letos še posebno dosti. Kajti v času respiratornih okužb, ki so sedaj na vrhuncu v Evropi in Severni Ameriki, je velikokrat tako, da manj odporni ljudje, predvsem pa otroci, nimajo samo enega virusa, ampak več povzročiteljev bolezni. In to ni dobro, ker že gripa sama ni ravno blaga okužba." Zakaj je letošnja sezona respiratornih obolenj bolj težavna, je težko natančno ugotoviti, ob tem prida virologinja, najverjetneje pa gre del tega pripisati okoljskim dejavnikom: vlagi, temperaturi, padavinam, vse to zagotovo vpliva tudi na širjenje obolenj, a koliko, kdaj in za kateri virus, je zelo težko določiti.
Ne moremo nekomu cepiti še možganov
Virusi ne izginejo, ampak mutirajo. So nenehna grožnja
Kaj se zgodi z virusi, ko nanje pozabimo mediji? O sarsu po letu 2004 nismo več veliko slišali. "Da, takrat je poniknil, kasneje se je v Savdski Arabiji pojavil njegov sorodnik mers. Ta virus je prišel do ljudi preko netopirjev in nato kamel. To je bilo leta 2012 in 2013, kasneje je šlo za posamične primere mersa na Bližnjem vzhodu, torej tam, kjer so kamele. Sedaj se je pojavil novi koronavirus. Virusi nam ne dajo miru in pozornost je nujna, z njimi tekmujemo ves čas." Tudi virus zika, ki ga je s sodelavci odklenila Tatjana Avšič Županc, danes med najbolj priznanimi virologi na svetu, je še vedno prisoten. Prenašajo ga komarji v tropskem in subtropskem pasu in je trenutno prisoten na Tajskem, v Indoneziji, Indiji, na Šrilanki. Pojavljajo se posamični primeri okužbe, ki jih na inštitutu vsake toliko še vedno dobijo v diagnostiko. Večjih izbruhov k sreči ni.
