Za vse so krivi Kostelići

Okoli 2,7 milijona evrov so Hrvatje potrebovali za organizacijo dveh tekem v alpskem smučanju, ki so ju pripravili na Sljemenu, s čimer prekašajo Vitranc in Zlato lisico skupaj.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ko je smučarskemu svetu vladal Ivica Kostelić, so Hrvati dobili še moško tekmo slalomistov za svetovni pokal.
Rene Gomolj

Pred 13 leti so Hrvatje na račun družine Kostelić postali smučarsko zanimiv narod in v tistem času je dozorela ideja Anteja Kostelića, da bi na Sljemenu organizirali slalomsko tekmo za svetovni pokal. Na tekmah je takrat zmagovala Janica Kostelić in uvodoma so na hrib nad Zagrebom pripeljali žensko tekmo. Za slalom je bil Crveni spust povsem dovolj zahtevna proga. Izkazalo se je, da so dobili celo najdaljši slalom v svetovnem pokalu, hkrati tudi enega najzahtevnejših.

Sprva skepsa, nato pa bum

Pred dodelitvijo tekem Zagrebu so bili športni funkcionarji po večini skeptični ob ideji, da bi lahko na hribu, ki je nižji od 1000 metrov, pripravili kvalitetne tekme za svetovni pokal. Hrvaški organizatorji so jih že takoj demantirali, hitro pa so se pokazale tudi prednosti take zamisli. Smučarke, ki so obiskovale predvsem odročna alpska smučišča, so se v Zagrebu znašle v milijonskem mestu in Hrvatje so jih sprejeli s prijaznostjo, ki je značilna za ta del sveta na meji z Balkanom. Ker je bilo v zaledju velemesto, so tekme na Sljemenu po obiskovalcih dosegale rekorde že ob dnevih, ko so na Trgu bana Jelačića pripravljali javna žrebanja številk najboljših tekmovalk. Spektakel je običajno popestril kak evropsko znani ansambel. "Morali smo narediti vtis, s katerim bi si zagotovili stalno mesto organizatorja tekem za svetovni pokal," se začetkov spomni eden od pobudnikov in vsa leta motor Snežne kraljice Vedran Pavlek.

Vedran Pavlek: "Morali smo narediti vtis, da smo prišli za stalno v koledar."
Janko Rath

Hrvati sežejo v žep globlje kot Vitranc in Zlata lisica

Hrvati so bili predvsem v prvih letih za tekme v svetovnem pokalu pripravljeni potrošiti velike vsote denarja. Ko so tekmam deklet čez nekaj let dodali še slalomske tekme fantov (kakopak se je to zgodilo, ko je smučarskemu svetu zavladal Ivica Kostelić), je proračun prireditve znašal krepko čez tri milijone evrov. Letos so za tekmo porabili 20,7 milijona kun ali okoli 2,7 milijona evrov.
Obe dvodnevni tekmi smučarjev v svetovnem pokalu, ki jih organiziramo v Sloveniji, sta precej cenejši. Veleslalomsko in slalomsko tekmo deklet za Zlato lisico v Mariboru pripravijo za 1,2 milijona evrov. Tekmi v tehničnih disciplinah za moške v Kranjski Gori sta malenkost dražji, okoli 1,3 milijone evrov.

Bandić še obljublja žičnico na Sljeme

Zagrebški organizatorji ob tem navajajo zahtevno logistiko, saj je treba vso opremo iz Zagreba vedno znova prepeljati na težje dostopno goro nad mestom. Stroške bi lahko zmanjšali z gradnjo žičnice na Sljeme, kar je obljuba zagrebškega župana Milana Bandića, ki pa še ostaja neuresničena. Na Sljeme se je na tekme namreč vsa leta treba voziti organizirano z avtobusi, saj je cesta tja za osebni promet preozka in neprimerna za velike dogodke. Izvzete so le tekmovalke s spremljevalnimi ekipami, ki imajo toliko prtljage, da je z javnim prevozom ne bi bilo mogoče spraviti na prizorišče. Stroške javnega prevoza poravnava mestni proračun.

Meščanom avtobus in enolončnica

Ker je projekt pomemben za mesto, imajo obiskovalci tekem za snežnega kralja in kraljico izjemne ugodnosti. Za 60 kun (okoli 8 evrov), kolikor velja vstopnica za oba tekmovalna dneva tekem za svetovni pokal, dobijo tudi avtobusna prevoza v obe smeri na okoli 15 kilometrov oddaljeno planino. Tam jih že čakajo reklamne hrvaške zastave. Obiskovalcem ob premoru med obema tekmama ponudijo enolončnico ter pijačo, ki sta tudi všteti v ceno vstopnice za prireditev.
V mednarodni smučarski zvezi imajo za prireditelje predpisan najnižji nagradni fond za tekmovalce, ki na posamezno tekmo znaša 100.000 švicarskih frankov (88.946 evrov). Hrvati so trenutno pri 120.000 frankih na tekmo. Zmagovalec dobi 45.000 frankov, drugo mesto je veljalo 20.000 frankov in tako vse do 30. mesta, ki je bilo nagrajeno s 500 franki. Od te vsote je treba plačati 16-odstotni davek.

Navijajo, tudi ko ni rezultatov

Organizatorji poleg prispevka zagrebške občine proračun polnijo še s televizijskimi pravicami za 25 neposrednih prenosov tekem. Hkrati se je minula dneva še 50 držav odločilo predvajati posnetke tekem na Sljemenu. Znaten del stroškov pokrijejo sponzorji, pri čemer velja, da Mednarodna smučarska zveza prek najete agencije zagotovi okoli 70 odstotkov sponzorskega denarja, organizatorji poskrbijo za okoli 30 odstotkov sponzorskega denarja.
Nekaj ga priteče tudi od vstopnic obiskovalcev. Njihovo število je sicer zmeraj odvisno od uspehov domačih smučarjev. A na Sljemenu se je letos tudi na tekmi deklet, kjer so Hrvati imeli eno samo tekmovalko, ki se ji ni uspelo uvrstiti v finale, zbralo okoli 5000 ljudi. Obisk, ki se ga v podobnih razmerah ne sramujejo niti slovenski organizatorji v državi, kjer je smučanje za mnoge še zmeraj nacionalni šport.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta