Bonbon
Kljub temu da je vsaj vsak četrti odrasli Slovenec izpostavljen tveganju, da bo postal žrtev možganske kapi ali srčnega infarkta, resnih posledic nezdravljenega krvnega tlaka, gre to opozorilo vse prevečkrat mimo tistih, ki bi mu morali prisluhniti. Še vedno je namreč preveč takih, ki si začnejo meriti krvni tlak šele takrat, ko imajo z njim že resne težave.
Da nepravilno prehranjevanje in nezdrav način življenja močno pripomoreta k nastanku bolezni srca in ožilja, sladkorni bolezni in zvišanemu krvnemu tlaku, je sicer že zimzelena melodija. "Prepevajo" jo ne le zdravniki v svojih ordinacijah, v katerih še vedno sprejemajo preveč pacientov, ki jim je za zdravo življenje kaj malo mar (na srečo je tistih, ki jim zdravi način življenja ni tuj, vedno več), ampak si jo najbrž marsikdaj "požvižgavajo" tudi tisti, ki si z ogrožujočimi dejavniki tveganja močno najedajo zdravje. Ob tem pa očitno ne pomislijo, da dolgotrajno zvišan krvni tlak lahko povzroči okvare ožilja, srčno odpoved, srčnomišično in možgansko kap, ledvično odpoved in druge zaplete.
Zdravniki priznavajo, da vzroka arterijske hipertenzije večinoma ne poznajo in je ne morejo ozdraviti, vendar pa lahko z ustreznim zdravljenjem znižajo krvni tlak na normalne vrednosti in s tem odložijo ali celo preprečijo zaplete zaradi trajno zvišanega krvnega tlaka. Četudi torej raziskave potrjujejo, da ima zdravo življenje ključno vlogo pri uravnavanju tlaka, je ljudi s povišanim tlakom vedno več. Visok krvni tlak pomeni tveganje za srčno-žilne bolezni, bodisi da gre le za previsok sistolični krvni tlak bodisi za previsok diastolični krvni tlak ali pa sta previsoka oba. To velja za moške in za ženske vseh starosti. Danes je povišan krvni tlak (hipertenzija) zelo razširjena bolezen, pri čemer bi morali resno vzeti opozorilo, da lahko z zdravim načinom življenja preprečimo posledice arterijske hipertenzije na organih, ki povzročajo povečano in prezgodnje obolevanje in umiranje ljudi za posledicami bolezni, kot so možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, odpoved ledvic in prizadetost žil drugje po telesu.
Zdrav življenjski slog
Zdrav način življenja, s katerim lahko (pre)visok tlak precej znižamo (včasih pa nam ga uspe povsem normalizirati), pomeni tudi to, da zmanjšamo dodajanje soli v prehrano za polovico (okrog 5 g soli na dan na osebo), poskrbimo za ustrezno zdravo prehrano, za zmanjšanje telesne teže, če se nam je nabralo preveč kilogramov, za redno telesno aktivnost, pri čemer se je seveda treba odpovedati kajenju in pretiranemu uživanju alkohola. Če nam kljub zdravemu življenjskemu slogu ne uspe normalizirati krvnega tlaka, morajo bolniki vse življenje jemati zdravila. Ker vzrok hipertenzije ni znan, je zdravljenje simptomatsko in ne vzročno. Danes imajo bolniki na voljo več zdravil, na osnovi pregleda in opravljenih preiskav pa bo zdravnik izbral najustreznejše.
Seveda pa še zdaleč ni le visok krvni tlak tisti, ki ljudem povzroča številne preglavice, ampak imajo težave tudi tisti z nizkim krvnim tlakom ali hipotenzijo. Prizadene jih že vsaka sprememba vremena, pogosto imajo vrtoglavico, v ušesih jim šumi, pa tudi glavoboli so kar pogosti. Kljub temu pa se zdravniki redko odločijo za zdravljenje z zdravili, ampak pacientom priporočajo čim več redne telesne aktivnosti in uživanje zdrave hrane.
Redno merjenje krvnega tlaka bi torej moralo postati vsakodnevna rutina. Danes si mnogi krvni tlak merijo že sami doma. Ob ponudbi merilnikov (pred nakupom je dobro, da se posvetujete s strokovnjakom) to seveda ni več težko. In če vemo, da ima nezdravljen previsok krvni tlak resne posledice na naše zdravje, potem nam skrb za redne meritve seveda ne bi smela delati težav.
Manjše tveganje z aspirinom
Redno jemanje aspirina zmanjša tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, vendar je učinek pri ženskah drugačen kot pri moških, trdijo znanstveniki s State University of New York in z Duke University v ameriški zvezni državi Severna Karolina. Raziskava, pri kateri so spremljali več kot 95 tisoč predstavnikov obeh spolov, je namreč pokazala, da manj moških, ki uživajo aspirin, doživi infarkt, manj žensk pa zadene kap. Študija, ki so jo objavili v publikaciji Journal of the American Medical Association, je potrdila tudi že znano dejstvo, da aspirin poveča tveganje za notranje krvavitve pri obeh spolih.
Po podatkih analize je med 1000 ženskami, ki so redno jemale aspirin več kot 6,4 leta, pri 2,5 to povzročilo znatnejše krvavitve, med enakim številom moških pa se je to zgodilo trem. Tveganje krvavenja se je pri obojih povečalo za 70 odstotkov, in to najpogosteje v prebavnem traktu. Aspirin preprečuje krvnim ploščicam, da bi se zlepile, in tako zavira nastajanje strdkov. Koristi pacientom s srčnimi boleznimi ali težavami z ožiljem. Rezultati raziskav, ki so proučevale, ali ima njegovo jemanje pozitiven učinek tudi pri zdravih ljudeh, pa so si nasprotujoči. Mnoge so namreč pokazale, da njegova blagodejnost ni opazna. Seveda pa avtorji poročila opozarjajo, da je treba izsledke previdno interpretirati, saj odmerki aspirina, dolžina terapije in obdobje spremljanja pacientov niso bili vedno enaki.
