(INFOGRAFIKA) Od evforije do depresije: Kako je Slovenija začela kvalifikacije za svetovno prvenstvo

Večerova analiza nastopov slovenske nogometne reprezentance na prvih postajah do Katarja: zmaga proti Hrvaški je poskrbela za optimizem, poraz na Cipru pa je opozoril na stare težave
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Začelo se je z veliko zmago proti Hrvaški, nadaljevalo pa precej bolj klavrno.
Robert Balen

Sijajno se je začelo, bolj klavrno končalo. Dve gostovanji sta bili dovolj, da je slovenska nogometna reprezentanca z vrha skupine H v kvalifikacijah za prihodnje svetovno prvenstvo strmoglavila proti dnu. Tri točke je zbrala na treh tekmah, le najskromnejša reprezentanca skupine, Malta, bo septembra kvalifikacije nadaljevala s slabšo popotnico.

"Razočaranje na celi črti"

Optimizem na uvodu je bil upravičen. V Stožicah je padla svetovna podprvakinja, na deveti medsebojni tekmi je Slovenija prvič premagala Hrvaško, jasno nakazala, da sanje o uvrstitvi v Katar niso prepovedane. Tudi predstava proti Rusiji, drugi najmočnejši ekipi skupine, je bila kljub porazu dovolj spodbudna, da se niso razblinile. Potem pa se je zgodil Ciper … Stota reprezentanca na Fifini lestvici se je držala načrta, izkoristila svojo priložnost, Slovenija pa je brez idej trkala ob zid gostiteljev, njena statistična premoč je bila jalova, saj se niti izenačenju, kaj šele zmagi, ni resneje približala. "Ta tekma nam res ni v čast. Če gledaš perspektivo, to ne izgleda dobro. Sem veliko bolj razočaran, kot sem bil vesel ob zmagi proti Hrvaški. Potem veste, kakšno je moje stanje duha. To je bilo razočaranje na celi črti. Po deseti minuti se je zdelo, kot da je vsak zase, vse je šlo mimo dogovorov, mimo principov ... Imam občutek, kot da dve leti nisem nič delal," je bil na zadnji postaji marčevske turneje potrt selektor Matjaž Kek.

Tudi najmočnejše orožje se lahko pokvari

V ligi narodov, ko so ji nasproti stali skromnejši nasprotniki, je svoje delo opravila vrhunsko, si na šestih tekmah dovolila le en prejet gol. Je organizirana obramba tudi v kvalifikacijah za SP najmočnejše orožje Slovenije? Če deluje, kot je ob zmagi nad Hrvaško, zagotovo. Predstava Mihe Mevlje, Mihe Blažiča in ostalih, ki so znali onemogočiti napade prvih favoritov skupine, še preden so se dobro začeli, je vzorčni model, kako dobra je lahko Slovenija, ko se drži zastavljenega narta, zraven pa doda še bojevitost in nepopustljivost. V Sočiju in predvsem v Nikoziji, kjer je zaradi dveh rumenih kartonov manjkal Mevlja, pa so se tudi v zadnjo linijo prikradle napake. Ni jih bilo ogromno, jih je bilo pa preveč, da bi lahko kapetan Jan Oblak rešil vse zdrse in nadaljeval niz nepremaganosti.

Malo priložnosti, še manj golov

Kar je zamudila v obrambi, ni nadoknadila v napadu. Projektil Sandija Lovrića in mojstrovina Josipa Iličića sta najsvetlejši točki slovenskih nastopov na prvih postojankah do Katarja. Nič golov in ena asistenca Andraža Šporarja je izkupiček nogometašev, ki so po osnovni izobrazbi napadalci. V zaključkih ima Slovenija največ rezerv, strategija "spravi žogo do Iličića in čakaj na virtuozov preblisk" ne more delovati vedno. Selektor je v tokratnem izboru napadalcev dal prednost mladosti pred izkušnjami, izpustil Tima Matavža, ki v Združenih arabskih emiratih še ni izgubil strelskega instinkta, in Roberta Berića, ki še čaka na začetek nove sezone v ZDA. Šporarjev post brez reprezentančnega gola traja od septembra 2019, Vučkiću, prvemu strelcu Slovenije v ligi narodov, se pozna nična klubska minutaža, tudi Kramer in Zahović podobe nista izboljšala. Obramba je temelj, a za podvig, uvrstitev na veliko tekmovanje, je nujen tudi učinkovitejši napad.

Vodje brez pomoči

Ne enega, enajst kapetanov na igrišču si je pred začetkom kvalifikacij za Euro 2020 zaželel selektor. Dve leti kasneje se mu je želja izpolnila le delno. Slovenija ima vodje na terenu, cela ekipa se zna spremeniti v kolektiv garačev, ki grizejo za skupni cilj, a gostovanje na Cipru je razkrilo tudi drugi, precej bolj bled obraz. Kapetan Jan Oblak in lider med igralci v polju Josip Iličić potrebujeta pomoč soigralcev. Selektor je prevzel svojo odgovornost, a poudaril, da bodo tudi igralci morali prevzeti svojo. "Ta raven tekem enostavno ne dovoljuje takega kontrasta med dobrimi in slabimi igrami. V prejšnjem ciklu nismo blesteli, ampak smo bili konstantni. Če gre pri tem nihanju za karakter, smo v velikih težavah. Dobro bomo morali razmisliti, kako naprej. Ampak do septembra je še ogromno časa in je vse še možno," je prvi del kvalifikacij, ki se bodo za Slovenijo nadaljevale septembra z domačima tekmama proti Slovaški in Malti ter gostovanjem na Hrvaškem, podčrtal Matjaž Kek.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta