Ko človek še nekako sprejme dejstvo, da nekaterih stvari, ki niso v njegovi moči, ni mogoče spremeniti od danes na jutri, mu ostane upanje, da se to lahko zgodi vsaj z novim letom. A ta prehod je samo koledarski. To dokazujeta novinarski naslov in novica, "da bo upravo združenih zavarovalnic Generali in Adriatic Slovenica vodila ženska".
Ženska. Ne univ. dipl. ek. Vanja Hrovat ali samo Vanja Hrovat. Ne. Upravo bo vodila ženska.
Da ženska prevzema vodilni položaj, bi se mi zdelo vredno medijske pozornosti, če bi recimo šlo za glavno mehaničarko v največji BMW-jevi mehanični delavnici v državi. To bi bila novica! Novinarji bi nas opozorili na njeno znanje iz motoroznanstva, poznavanje razvojnih trendov in še česa, v čemer bi prekašala moške kolege, ki se z avtomobilčki tako rekoč že rodijo.
Nikoli še nisem prebrala naslova, da bo neko podjetje vodil moški. Vedno je bila takšna novica podprta z osebnim imenom in priimkom. Ali kar po moško, s priimkom: Novak na čelu podjetja XY.
V primeru vodenja velike, združene zavarovalnice je torej novica, da so lastniki zaupali vodenje ženski. Konkretnemu spolu torej. Kot da oseba s svojim znanjem in kompetencami sploh ni pomembna.
Naslov je postavljen v kontekst fenomena. Kot da gre za izjemno redko in nenavadno odločitev lastnikov, da so vodenje tako velikega poslovnega sistema zaupali ženski in ne moškemu.
Zdravniki bi si takšno odločitev lahko razlagali kot deviacijo, anomalijo, morda celo neke vrste gospodarsko akutno bolezen, ki bi lahko - bognedaj - postala celo kronična.
Zato je potrebno pripraviti zdravilo.
Naslov lahko razumemo tudi kot informacijo o čudežu. Kot nekaj, kar se zgodi tako redko, da bi lahko bilo nekaj nadnaravnega.
V tem istem grmu pa tičita še vsaj dva zajca.
Živimo v času, ko so takšne primerjave med spoloma nepotrebne. Tudi žaljive in celo ogabne
