Sašo Rink, predsednik Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir ter direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, je na prireditvi OVIRANtlon opozoril na številne prepreke, ki so jih lahko spoznali tudi obiskovalci: "Preizkusili so lahko vožnjo z invalidskim vozičkom, hojo po taktilnih poteh, znakovni jezik, s katerim komunicirajo gluhi in naglušni. Na ta način poskušamo izboljšati praktični javni prostor, predvsem pa dejstvo, da človek drug drugemu v vsakdanjem življenju ne postavlja nepotrebnih ovir v prostoru."
Težave gibalno oviranih
Predsednica Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine Mirjam Kanalec je izpostavila pomen dostopnega javnega prostora za uporabnike invalidskih vozičkov: "Mi smo pripravili del poligona, kjer se ljudje srečujejo z ovirami v javnem prostoru oziroma okolju, predvsem fizičnimi ovirami za osebe z gibalno oviranostjo. Mimoidoči so lahko izkustveno preizkusili, tako da se usedejo na voziček in zapeljejo čez ovire, s kakršnimi se srečujemo: majhnimi pragovi, prestrmimi klančinami, preozkimi vrati, travnato površino oziroma površino, ki nam otežuje gibanje."
Žiga Janša iz Zavoda Brez ovir je izvedel prikaz evakuacije gibalno ovirane osebe po stopnicah: "Obiskovalci lahko na lastni koži preizkusijo, kako z evakuacijskim stolom ali evakuacijsko blazino evakuiramo gibalno ovirano osebo iz gorečega ali na primer poplavljenega objekta oziroma v primeru izrednih razmer, ko dvigala ne delujejo. Poleg urejene dostopnosti grajenega okolja je namreč zanje treba zagotoviti tudi možnost za hitro in vnaprej načrtovano evakuacijo oziroma umik iz objekta v primeru požara ali druge nevarnosti. V Sloveniji področje načrtovanja evakuacije ljudi z različnimi oviranostmi, kot so osebe na invalidskih vozičkih, slepi in gluhi, žal še ni urejeno v obsegu, kot bi moralo biti. Zato danes ozaveščamo javnost, da pomisli tudi na to."
Kaj je to gluhota
Predsednik Društva gluhih in naglušnih Ljubljana Gorazd Orešnik je predstavil javnosti, kaj je to gluhota in kako vpliva na posameznika: "To je res nevidna invalidnost in tako drugačna od ostalih vidnih invalidnosti. Radi bi pokazali, da je znakovni jezik slovenski in da ima po svetu vsaka država svoj znakovni jezik. Naš jezik so roke, s katerimi komuniciramo, zato se lahko pogovarjamo le s tistimi, ki tudi znajo uporabljati znakovni jezik. Olimpijskih iger recimo mi nismo spremljali, ker ni bilo podnapisov oziroma nismo imeli tolmača, tako da se na gluhe pogosto pozabi, ker imamo nevidno oviranost. Problem nastane tudi, ko končamo šolanje, saj se zaposlovalci izogibajo zaposlovanju gluhih. Ne gledajo na naše sposobnosti, znanja ali izobrazbo, ampak vedno vidijo le človeka, ki je gluh in s katerim težko komunicirajo. Ali ste že videli gluhega direktorja ali gluho osebo na kakšnem drugem vodilnem mestu? Niste."
Otežena mobilnost oseb z motnjami vida
Medtem ko se tisti z okvaro sluha največ soočajo s težavami v komunikaciji, pa se osebe z motnjami vida spoprijemajo z oteženo mobilnostjo. Slavica Bukovec Zupanič iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana je razložila: "Mi danes prikazujemo ovire, s katerimi se srečujemo slepi in slabovidni v življenju in prometu, da bi mimoidoči prepoznali naše težave in nam pri tem morda tudi lažje pomagali, če to želijo. Predstavljamo družabne igre in pripomočke za slepe, brajico, zvočne opise in branje v povečanem tisku - ljudje se pa še posebej radi preizkušajo v hoji z belo palico in z zakritimi očmi na poligonu iz taktilnih oznak. Tekstura tal je namreč za slepe zelo pomembna, da vemo, kje je pločnik, kje zelenica. V Ljubljani je to perfektno urejeno, saj so na večjih površinah, ploščadih in ob prometnih cestah, na primer ob Dunajski in Slovenski cesti, nameščene taktilne oznake za boljšo orientacijo." Pomembno je tudi, da so taktilne oznake kvalitetno izdelane in položene, kanali pa sproti očiščeni in vzdrževani, tako da lahko bela palica lepo drsi po liniji taktilne poti.
Dogodek je organiziral Svet za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir Mestne občine Ljubljana v sodelovanju z Društvom paraplegikov ljubljanske pokrajine, Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije, Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije ter Javnim podjetjem LPP, udeležila pa se ga je tudi ekipa iz Zavoda Brez ovir. (nr)
