Ključen element dviga prejemkov prebivalstvu izvira iz postopnega dviga splošne dohodninske olajšave (s 3500 evrov na 7500 evrov), ki je seveda na drugi strani tudi ključen pri ocenjenem znižanju obračunane dohodnine v državni proračun. 247 milijonov evrov je ocena bruto izpada v prvem letu izvedbe reforme in 800 milijonov evrov v zadnjem (2025), kar pomeni primanjkljaj v višini okoli 0,5 odstotka BDP v 2022 in okoli 1,5 odstotka v 2025. Vendar je zmotno gledanje le s strani obveznosti, ki ob tem nastane za državo oziroma javno blagajno. Treba je pogledati tudi stran sredstev, torej kaj navedeni dvig prejemkov prebivalstvu in državi prinaša. Pesimisti bi menili, da bodo gospodinjstva višje neto prejemke trajno privarčevala ali, še huje, namenila špekulativnemu kupovanju na pregretem sekundarnem nepremičninskem trgu. Optimisti bi na drugi strani odvrnili, da bodo potrošniki dodatne prejemke namenili potrošnji (predstavlja 55 odstotkov BDP v Sloveniji), kar naj bi dvignilo tudi prilive od davka na potrošnjo. Morda bodo ob tem še potrošili del prihrankov, ki so nastali kot posledica neprostovoljnega varčevanja v obdobju od marca 2020, kar bi dodatno spodbudilo rast gospodarstva. Morda bo del gospodinjstev ob tem svoje nakupe financiral še s potrošniškimi posojili, ki so medletno še vedno nižja, precej nižja kot v tujini, in kažejo pretežno varčno naravo povprečnega slovenskega potrošnika. Dohodninska reforma je torej več kot le črno-beli izpad dohodkov iz proračuna. Je tudi razvojna reforma, ki prerazporeja del moči od države (kolektivna potrošnja) k posameznikom (individualna potrošnja), ki del te dodatne moči vračajo državi v obliki višje potrošnje in BDP, kar pomeni tudi rast drugih davčnih virov, še posebej davkov na potrošnjo (DDV in trošarine kot najpomembnejša) kot tudi drugih davkov (DDPO, socialni prispevki, dohodnina). Del dohodnine se bo tako po razbremenitvi vrnil v proračun, saj bo povečano domače trošenje tudi zagotavljalo podporo zaposlovanju v domačem storitvenem sektorju in bo podpiralo rast plač. Gospodarska rast bo zaradi tega po oceni Analitike GZS vsako leto (2022-2025) višja za 0,5 do 0,75 odstotne točke. Sliši se malo, vendar ni, saj to predstavlja med tretjino in četrtino dolgoročne gospodarske rasti, ki jo lahko pričakuje Slovenija kot gospodarstvo s svojo aktualno stopnjo razvitosti.
"Kaj pa, če ne bo tako?" je legitimno vprašanje vsakega posameznika, ne nazadnje tudi vseh aktualnih poslancev, ko se odločajo o tej reformi. Kaj pa, če spremembe v dohodnini le dodatno siromašijo javno blagajno in se bosta intenzivnost in negativnost reforme razgalili šele takrat, ko bo število brezposelnih močno naraslo, ko se bo aktualna konjunktura obrnila navzdol in bomo govorili o recesiji? Tu je treba izpostaviti postopnost reforme, saj se splošna davčna olajšava dviguje postopoma in kasnejšemu zakonodajalcu (bodoči sestavi državnega zbora) omogoča tudi kasnejšo spremembo zakona z navadno večino. "Zamrznitev" izvajanja zakona v tistem trenutku morda ne bo pravi odgovor na izzive na trgu dela in bodo rešitev spremembe pri drugih vrstah davkov ali oblikah državne potrošnje.
Dohodninska reforma je pomemben element razbremenitve stroškov dela, ki ga Slovenija v tem trenutku potrebuje
Čas je, da preidemo od makroekonomskih številk nekoliko bližje številkam, ki za posameznike nekaj štejejo. V letu 2022 bi se neto plače zaradi sprejetja zakona povečale za 2,1 odstotka pri povprečni plači, in sicer tako zaradi prvega dviga splošne olajšave (s 3500 na 4500 evrov) kot usklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z indeksom cen. Po dokončni uveljavitvi davčne olajšave v višini 7500 evrov (2025) bi se dvignile redne mesečne neto plače v vseh plačnih razredih, nekoliko opaznejše pa bi bilo zvišanje plač, ki so trenutno blizu povprečni plači. Pri bruto plači 1800 evrov bi se neto plača do leta 2025 dvignila za okoli 8,4 odstotka, pri bruto plači 1600 evrov 7,3 odstotka, pri 1200 evrov pa 6,4 odstotka. Pri višjih plačah je razbremenitev zaradi spremenjene davčne obravnave pri nagradi za poslovno uspešnost nekoliko izrazitejša. Za letne prejemke zaposlenih je pomembno, da se najvišji znesek nagrade za poslovno uspešnost, ki ni vključen v osnovo za dohodnino, s povprečne plače v Sloveniji zvišuje na povprečno plačo posameznika (to je zanj ugodneje, če je ta višja od povprečne plače). Ta predlog je treba razumeti predvsem s ciljem, da delodajalce spodbudi k izplačevanju višjih nagrad, ker to potem omogoča tudi večji razvoj variabilnega nagrajevanja v slovenskih podjetjih. Med zaposlenimi v kolektivih je namreč pogost razlog nezadovoljstva uravnilovka oziroma premajhna razlika v neto plačah med tistimi, ki delajo, in tistimi, ki samo hodijo v službo. Navedena rešitev to naslavlja in jo je vredno pozdraviti.
Znižanje davčne stopnje v najvišjem dohodninskem razredu ima zanemarljive učinke na javnofinančne prihodke, saj je dohodninska lestvica zvezna (le posamezniki nad mejo davčne osnove v petem razredu plačujejo dohodnino po tej stopnji za dohodke nad to mejo), vendar ima pomemben učinek na bodoči dvig števila posameznikov z nadpovprečnimi dohodki. V tej skupini so tako strokovnjaki na različnih področjih, ki so mednarodno mobilni, kot tudi vodstveni delavci. Navedena sprememba bo nekoliko znižala efektivno obdavčitev nadpovprečnih dohodkov in tako povečala verjetnost, da ti posamezniki ostajajo v Sloveniji in s svojo produktivnostjo prispevajo h krepitvi domačega gospodarstva.
Dohodninska reforma prinaša tudi ugodne spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz kapitala in oddajanja premoženja v najem, kar naj bi spodbudilo dolgoročno varčevanje in zmanjšalo obseg sivega trga na področju najemnin. Spremembe pri opcijskem nagrajevanju (razbremenitev za tretjino), ki so predvidene, tudi priznavajo motivacijski učinek lastništva zaposlenih v družbah, kjer delajo, in so ustrezna rešitev za podjetja, ki želijo deliti prihodnje dobičke s svojimi zaposlenimi.
Dohodninska reforma je pomemben element razbremenitve stroškov dela, ki ga Slovenija v tem trenutku potrebuje, saj številne evropske države nadaljujejo razbremenjevanje dela in ker v Sloveniji žal še ne poznamo razvojno-socialne kapice, ki jo pozna šest od sedem primerljivih srednjeevropskih držav, ki izvirajo iz podobne kulturne tradicije in so prav tako tržna gospodarstva z močno socialno državo. Potrditev novele zakona o dohodnini je tako ustrezen razvojni element, ki nam lahko ponudi stabilnejšo prihodnjo gospodarsko rast zaradi rasti pomena domačega povpraševanja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
