V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so gostili jezikoslovko in prevajalko Simono Klemenčič, ki je pred kratkim pri založbi Litera izdala svoj literarni prvenec, roman Hiša brez ogledal. Gre za politično satiro in roman o ženski v obdobju korenitih intimnih življenjskih sprememb. Širši okvir zgodbe tvori podnebno spremenjeni svet, ukleščen v polarni mraz, ki ga nato zajame še kuga. Države v Evropi niso povezane v Evropsko unijo, pač pa v fiktivno Zvezo Karantanijo, skupnost držav, v kateri vladajo skrajna krščanska pravila, ki žensko podrejajo diktaturi treh K-jev: Kinder, Küche, Kirche - otroci, kuhinja, cerkev.
Suzanin lik se skozi roman razvija, spreminja, zori
Država na območju Slovenije je družba nadzora in neenakopravnosti med spoloma. Spremljamo prvoosebno pripovedovalko Suzano Rifnik, ki živi v Ljubljani v patriarhalnem okolju. Je mama štirih otrok, žena enega najvišjih državnih politikov, ima ukazovalno taščo, ki se brez njene vednosti priseli v njihov dom. Suzanin lik se skozi roman razvija, spreminja, zori. Po zakonski krizi, ljubezenskih razočaranjih in razkritju neprijetnih resnic, ki se skrivajo za popolno fasado soljudi, Suzana v sebi končno odkriva in ponovno vrednoti svojo individualnost: madžarske korenine, mladostne ambicije, nefunkcionalno izvorno družino ... "Skrbelo me je, da me bodo razkrinkali, da bodo spregledali, da v resnici ne sodim med njih. Med Ljubljančani in Štajerci sem Prekmurka, med Prekmurci sem Madžarka. Nikoli nisem 'naša'," v knjigi pove pripovedovalka, ki se v novi, distopični družbi kot žena senatorja povzpne visoko, vendar se v spominih ves čas vrača v idilično otroštvo, ki ga je preživela pri madžarskih starih starših v Žitkovcih. Kot so povzeli pri založbi, gre za zanimiv sodobni slovenski roman o zlaganosti in nasilnosti političnih režimov in o uničujoči praznini intimne prostovoljne slepote, zatiskanja oči pred resnico, ki človeka spremeni v izpraznjen avtomat, ki ne prenese soočenja s samim seboj, pogleda v ogledalo, pač pa si raje ustvari svojo "hišo brez ogledal". Roman bralcu ponudi vrsto zanimivih tem: motiv obujanja preteklosti, npr. vračanje pranja na roke, motiv narodno sestavljenih identitet, družbene in intimno-družinske vloge žensk, partnerskih in sorodstvenih razmerij, motiv ženskega prijateljstva, izgube otroka … Knjiga poleg zanimive vsebine ponuja tudi bogato igro jezika, njeno sporočilo pa je optimistično. Svet ni samo črn ali bel, je črn, bel in vijoličast, kot lahko beremo v knjigi, ki jo je med drugim navdihnila Deklina zgodba Margaret Atwood.
Pobudnica in vodja izbora slovenske besede leta
Simona Klemenčič je zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Kot etimologinja dela v leksikološki sekciji, ki se ukvarja z vprašanji sodobnega slovenskega jezika in njegove leksike. Kot asistentka dela tudi na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Področja njenega poklicnega raziskovanja so etimologija, uporabnost primerjalnega jezikoslovja kot zgodovinske znanosti, indoevropska dialektologija, indoevropske starožitnosti, "nostratsko" jezikoslovje in planski, tj. umetni, načrtovani jeziki, kot je esperanto. Med drugim je pobudnica in vodja izbora slovenske besede leta, ki ga od leta 2016 pripravlja ZRC SAZU.
